Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je vladajočim ustavilo čistko vrha RTV Slovenija, da bi tam nastavili svoje direktorje in urednike, ima vlada težave še s čistko, ki jo z ukinitvijo muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine izvaja ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica), da bi odpravila spomin na osamosvojitev, ko je bil ukinjen totalitarni socializem in so bile državljanom zagotovljene za zahodni svet običajne temeljne svoboščine in pravice. Z ukinitvijo diktature je bila odpravljena tudi »pravica« oblasti, da lahko arbitrarno odstavlja ljudi na način, kot se zdaj poskušajo znebiti direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željka Oseta in direktorja muzeja novejše zgodovine dr. Jožeta Dežmana.
Dežmanu so prejšnji teden s posebno odredbo celo pisno prepovedali, da bi še prihajal na delo v muzej, katerega direktor je. V odredbi, s katero mu prepovedujejo prihod v službo, trdijo, da mu je mandat direktorja potekel po “samem zakonu”. To je neresnica.
Parlament ni sprejel posebnega zakona, ki bi imel takšno posebno vsebino o Dežmanu. So pa določbe o predčasnih odstavitvah v spremembi zakona o RTVS, ki ga je tudi pripravljalo ministrstvo Aste Vrečko, a je projekt obstal na ustavnem sodišču, da bi sodniki presodili, ali vladajoči s tem ne kršijo ustavnih načel svobode medijev.
V kulturi imajo zaposleni sindikalne pravice
Že skoraj komično je, da z odredbo, s katero Dežmanu prepovedujejo, da bi prihajal v službo, zagotavljajo plačo direktorja, čeprav mu delo direktorja prepovedujejo “po zakonu”. Kot so zapisali razlog za nezmožnost opravljanja dela po pogodbi ni na strani delavca in mu zaradi tega do dokončne ureditve njegovega statusa pripada 100 odstotkov plače.
Odredbo je Dežmanu poslala vršilka dolžnosti direktorice Javnega zavoda Muzej sodobne in novejše zgodovine Slovenije Nataša Robežnik, ki jo je, da bi se znebila dveh strokovnjakov, ki nista strankarsko poslušna, nastavila ministrica Vrečko. A se tudi pri tem še dodatno zapleta. Dežman je namreč na okrajno sodišče v Ljubljani februarja vložil tožbo za ničnost vpisa novega muzeja v sodni register in za ničnost izbrisa obeh muzejev, ki sta bila vpisana prej. Zaradi te tožbe ustanovitev novega muzeja še ni pravnomočna. Tudi, ko sodišče odloči, bodo še možne pritožbe.
Jože Dežman:“Izbrisan sem. Ne prejemam nobenih muzejskih obvestil, nisem vabljen na noben sestanek, vzeta mi je bila volilna pravica … Zaradi nezakonitega sprejemanja sistematizacije sem vložil prijavo na Inšpektorat za delo. Bojim se, da bodo v programu za leto 2023 cenzurirali razstavo o odkritju 3450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico.”
In ker ustanovitev še ni pravnomočna, ni povsem jasno, kako lahko vršilka dolžnosti sploh vodi posle. A še bolj se lahko zaplete prav zaradi teh.
Ker so bili v postopkih, ki jih je izvajala vršilka dolžnosti direktorice kršene zakonske pravice zaposlenih, pa tudi obvezna pravila o sindikalnih pravicah, je Dežman zahteval urgentni nadzor inšpektorata za delo zaradi kršitev zakonodaje.
Z nadzorom bodo morda težave, ker ta inšpekcija sodi pod pristojnost ministra za delo Luke Meseca, ki je predsednik Levice. Stranke, ki izvaja ukinjanje dveh muzejev in čistko z ministrico za kulturo Asto Vrečko.
Celotna zahteva za inšpekcijski nadzor zaradi kratenja pravic delavcev je takšna:
Inšpektorat Republike Slovenije za delo
Štukljeva cesta 44
1000 Ljubljana
Ljubljana, 12.marca 2023
Zadeva: Zahteva za urgentni inšpekcijski nadzor pri delodajalcu Muzej novejše in sodobne zgodovine, Celovška 23, Ljubljana in odprava kršitev pravic delavcev
Spoštovani,
S tem dopisom na vas podajam zahtevo za odpravo kršitev pravic delavca v nadaljevanju pa vam podajam obširno obrazložitev dogajanja in sicer:
Obrazložitev:
Vlada RS je 19.januarja sprejela Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (v nadaljevanju MuZXXI). V tem sklepu je določeno, da se z registracijo MuZXXI iz registra izbrišeta Muzej novejše zgodovine (v nadaljevanju MNZS) in Muzej slovenske osamosvojitve (v nadaljevanju MSO). Čeprav so tako zaposleni v MNZS, svet MNZS, strokovnjaki (izjavo ddr. Verene Vidrih Perko in dr. Marka Štepca je podpisalo 176 oseb), Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve in druge javne osebe ter politični voditelji in stranke svarili pred nepremišljeno in izzivalno odločitvijo ter opozarjali na odsotnost vsake javne in strokovne razprave ter tudi opozarjali na nedorečene postopke, povsem neprimerno ime in druge dileme, je MK sprožilo postopke. 13. februarja 2023 je bil MuZXXI s sklepom sodišča registriran, MNZS in MSO pa izbrisana. Da ne v. d. direktorice, mag. Nataša Robežnik, ne MK nista pripravila nujno potrebnih postopkov, ki so še kako pomembni z vidika pravnega statusa zaposlenih ter varstva njihovih pogodbenih in drugih pravic iz delovnega razmerja, pa kaže to, da je 14. februarja zjutraj Robežnikova poslala zaposlenim zelo sporen predlog sistematizacije in zahtevala od zaposlenih, naj še isti dan podajo nanj pripombe. Na opozorilo obeh sindikatov v MNZS, Glose in Sviza, ki sta protestirala proti nezakonitemu ravnanju, je bil rok za oddajo pripomb in predlogov podaljšan do 21. februarja. Sam sem že 15. februarja tako Robežnikovi kot vsem zaposlenim poslal protokol, ki ga za sprejemanje sistematizacije zahteva Glosa:
»Sindikat mora biti vsakokrat seznanjen z vsebino sistemizacije pred slehernim njenim sprejemanjem / spreminjanjem! 10. člen Zakon o delovnih razmerjih (pisrs.si), navaja globe v primeru kršitve tega določila so hude (npr. 1. točka prvega odstavka 217. a člena Zdr-1)! To velja tudi za druge delodajalčeve splošne akte …
Posebej pa poudarjam, da mora v javnih zavodih na področju kulture delodajalec ravnati ne le po 10. členu Zdr-1 in predlog sistemizacije pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatu, če sindikat poda mnenje v roku osmih dni, pa ga mora pred sprejemom splošnih aktov obravnavati in se do njega opredeliti, dolžan je spoštovati tudi uvodna določila Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter zlasti 45. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo oziroma »posledično« 26. člen Zakona o javnih uslužbencih. Ta ne govori samo, da mora predstojnik pred sprejetjem splošnega akta, ki vpliva na pravice oziroma obveznosti javnih uslužbencev, omogočiti reprezentativnemu sindikatu podajo mnenja, temveč je potrebno sindikatu predlog akta poslati in določiti razumen rok (ne le osem dni) za oblikovanje mnenja. Slednjega mora upoštevatiali povabiti sindikat k usklajevanju. Če mu ne uspe doseči uskladitve predloga akta z mnenjem sindikata, se lahko sprejme neusklajen akt, vendar je treba razloge, zaradi katerih mnenje ni bilo upoštevano, pisno obrazložiti in poslati sindikatu. Zaradi smotrnosti in pomembnosti problematike naj se torej pozitivnega mnenja (soglasja) brez predhodne temeljite obravnave akta z vseh vidikov nikoli ne poda. Zaposleni naj podajo svoje pripombe, mnenja, stališča, …, saj je to lahko v vsestransko korist. Če nato delodajalec noče upoštevati (utemeljenih) pobud / predlogov delavcev oziroma sindikata, pa slednjemu ne ostane drugega kot npr. kolektivni spor, morda prijava inšpekcijskim službam ipd.. A v tem primeru – kot tudi sicer – vam bo pomagala naša pravna služba!«
Zaposleni so svoja stališča oddali, odgovora nanje niso prejeli. Prav tako jim ni bilo predstavljeno besedilo sistematizacije, v katerem naj bi bile upoštevana ali z utemeljitvijo zavrnjena stališča zaposlenih. 23. februarja je bila seja sveta MuZXXI. Zapisnika seje sveta MuZXXI še ni. Prav tako zaposleni domnevno sprejete sistematizacije do danes niso prejeli. Zato sem 1.marca pisal Robežnikovi:
»Draga Nataša, bojim se, da vnema, s katero potekajo postopki v MuZXXI, ne pelje k dobremu izidu. Še enkrat prilagam standarde, po katerih bi moralo potekati sprejemanje sistematizacije v kulturnih ustanovah. Zaposleni so v osmih dneh oddali svoja stališča in pripombe na predlog sistematizacije. Nanje bi morali dobiti tudi odgovor oz. predlog sistematizacije. Tega ni bilo. Kljub temu je bila sistematizacija uvrščena na dnevni red seje sveta. Tako predstavnik zaposlenih kot sindikata sta opozarjala na dvomljivost postopka. Če prav razumem, je bila sprejeta pod pogojem, da bo nato popravljena. Da bi se izognili hujšim zapletom, bi bilo dobro, da nam pojasniš, kako je lahko kljub jasnim pogojem sprejemanja sistematizacije prišlo do takih kršitev. In verjamem, da morajo tako sindikati, ki so vseskozi opozarjali na nezakonit pritisk na zaposlene, kot tudi zaposleni sami, predvsem pa tudi javnost dobiti odgovore na ta vprašanja.«
Robežnikova je še isti dan odgovorila:
»Spoštovani gospod dr. Jože Dežman, Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil obravnavan na 2. seji sveta zavoda Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ob prisotnosti vseh članov sveta zavoda, tudi predstavnika delavcev, in obeh predstavnikov reprezentativnih sindikatov – Glosa in Sviz. Seja je potekala 23. 2. 2023. Oba sindikata sta podala pozitivno mnenje. Sindikat Glosa je predlagal, da v sistemizacijo vključimo tudi spremembe plačnih razredov, ki jih določa Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS (Urani list, št. 136/22). To so člani sveta tudi potrdili in je vključeno v Pravilnik. Člani sveta so se strinjali tudi s predlogi sindikata Glosa, da se določene predloge uredi z ločenim aktom delodajalca, in to bomo tudi uredili. Svet je tudi sprejel sklep, da bo Pravilnik ponovno obravnaval brez zadržka in ob tem obravnaval tudi predloge zaposlenih. Določeni predlogi zaposlenih pa so že vključeni v Pravilnik. Kot sem že zapisala in naj ponovno poudarim, da nikakor ni želja, da bi izključevali delavce, temveč ravno nasprotno, delamo v sodelovanju z delavci in se trudimo skupaj z njimi soustvariti boljše delovno okolje.«
Še isti dan sem ji odgovoril:
»Draga Nataša, bojim se, da s tako meglenimi odgovori ne bova prav daleč prišla. Gre za pomembna postopkovna vprašanja, ki zahtevajo nekaj več vsebinskih pojasnil kot si jih posredovala. Gre za osnovno ugotovitev, da so bili kršeni vsi časovni protokoli, potrebni za korektno obravnavo sistematizacije. Dobila si stališča in pripombe zaposlenih. Kdaj so zaposleni dobili odgovor nanje? Kaj je bilo v domnevno sprejeti sistematizaciji sprejeto in kaj zavrnjeno in zakaj? Kdaj so zaposleni dobili sistematizacijo v obravnavo? Kdaj je potekala obravnava sistematizacije? Kje so dokumenti, zapisniki, gradiva …? Pričakujem, da bodo čimprej pripravljeni za ogled in objavljeni na spletni strani MuZXXI. Vsebinskih vprašanj pa je veliko. Eno temeljnih je, ali bo v sistematizaciji navedena tudi lokacija na Poljanski 40, ki je navedena tudi v sklepu v ustanovitvi. Če sta navedena Cekinov grad in Depoji državnih muzejev v Pivki, zakaj ne bi bila navedena tudi Poljanska 40. Če pa Poljanske 40 ni več v MuZXXI, pa sklepam, da je nekdo nekje na nek način spremenil sklep o ustanovitvi MuZXXI? Prav tako na izredne razmere, v katere ste zašli, kaže dejstvo, da je MuZXXI še brez programa. Glede na obljube, da bodo v novi ustanovi zagotovljene odlične razmere za zbirke, preučevanje in razstave od demokratizaciji, osamosvojitvi, obrambi in razvoju RS, javnost seveda zanima, kakšni presežki se nam obetajo. Kako je torej s programom MuZXXI za leto 2023?«
Odgovorov na moja vprašanja ni bilo. In tudi ne morejo biti taki, da bi lahko Robežnikoa opravičila nezakonite postopke oz. kršitve pri sprejemanju sistematizacije. Ker očitno nameravajo s takim načinom dela izsiliti nekakšne rešitve, v katere zaposleni niso vključeni ali vsaj seznanjeni z njimi, zaradi česar bo bistveno ogroženo poslovanje MuZXXI, prosim Inšpektorat za delo, da ukrepa. Izredne razmere, v katere so z nepremišljenimi postopki spravili tako MuZXXI kot zaposlene, se bodo še zaostrovale. MuZXXI zaradi hitre registracije nima sprejetega programa dela za leto 2023. Prav tako ni jasno, kam bodo nameščenci zaposleni v MSO, ki jih bodo premestili v stavbo MuZXXI. Prostorov zanje namreč še ni, niti ni jasno, kako bodo zagotovili denar za njihovo ureditev.
Naj dodam, da sam o svojem položaju po odstavitvi z mesta direktorja nisem dobil nobenega uradnega obvestila. Čeprav še dobivam plačo v novi ustanovi, mi ne pošiljajo nobenih notranjih obvestil in me tudi niso vključili v kakršno koli razpravo o čemerkoli. Na podlagi Zakona o dostopu informacije javnega značaja vas pozivam, da mi posredujete osebo, kateri je bila dodeljena zadeva in pod katero številko se vodi zadeva, ter predvidenim terminom zaključka postopka z zahtevkom, da sem z zaključki tudi uradno seznanjen.
Na podlagi navedenih dejstev predlagam, da naslovni organ izvede inšpekcijski pregled na Muzej novejše in sodobne zgodovine, Celovška 23, Ljubljana in izda sklep da, delodajalec odpravi navedeno kršitev in Inšpektorat RS za delo na podlagi zgoraj navedene kršitve, naslovni organ, to je Muzej novejše in sodobne zgodovine ustrezno sankcionirana na podlagi 1. točka prvega odstavka 217. a člena Zdr-1.
O odpravi zgoraj navedenih kršitev, me v najkrajšem času obvestite na zgoraj navedeni naslov. oz. na elektronski naslov [email protected].
Dr. Jože Dežman
