Piše: Mitja Iršič (Nova24tv.si)
Začenja se tradicionalni ples razpada instant stranke, ki jo je ustvaril vzporedni mehanizem globoke države. Zgodilo se je s stranko Zares, Pozitivno Slovenijo, SMC, LMŠ, SAB, zdaj se je razkroj – preden smo pričakovali, začel tudi pri Gibanju Svoboda. Stranka, ki je lani zmagoslavno pometla na volitvah in napovedovala dobo nove hegemonije LDS, razpada pred očmi javnosti. Predvsem zaradi vodje – nihče namreč ni predvidel, kakšna nesposobnost, brutalnost in koleričnost se skriva za sobanami državnega upravljanja slovenskih podjetjih. Robert Golob se je iz sončnega kralja spremenil v neotesanega, arogantnega robavsa slovenske politike ter strah in trepet piarovcev stranke, saj nikoli ne vedo, kje in kdaj bodo morali gasiti naslednji komunikacijski požar, ki ga bo povzročil šef. Stranka je v javnomnenjskih anketah – tudi levici naklonjenih – strmoglavila, zdaj pa se je začelo folklorno iskanje “čarovnic” in to celo pri Kučanovi najbolj zvesti operativki.
Poznavalci scene že dolgo samozavestno govorijo, da je Golobovo vlado ustanovil Milan Kučan in njegovi operativci. Jasno je tudi, da med obema alfa samcema neokomunistične revolucije škripa že od predsedniških volitev, ko je Kučan Golobu “podtaknil” kandidaturo Nataše Pirc Musar in z uspešno izvolitvijo te – drugače ne preveč karizmatične in osebnostno težavne političarke – Golobu pokazal, da so ostanki centralnega komiteja zveze komunistov še vedno gospodarji javnega mnenja v Sloveniji. Golobova kandidatka Marta Kos pa je pogorela še pred samimi volitvami. To je bil prvi akt bitke za prestol na slovenski levici.
Izključitve v nedemokratičnem duhu šokirale marsikoga
Drugi akt je sledil včeraj, ko se stranka vpričo katastrofalne neučinkovitosti in nepriljubljenosti vlade potaplja in išče krivce znotraj svojih vrst. Svet stranke Gibanje Svoboda je včeraj sprejel sklep o izključitvi Mojce Šetinc Pašek in Roberta Pavšiča iz stranke. Pavšič, bivši vidni poslanec LMŠ, je trenutno zaposlen v kabinetu predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je bila prav tako na vrsti za odstrel, pa je situacijo začasno rešila tako, da se je odpovedala mestu podpredsednice stranke, da je ohranila mesto predsednice DZ.
Po Golobovih besedah sta bila člana izključena, ker sta delala stranki škodo in vnašala nemir v njeno delovanje. Oba sta bila po Golobovih besedah seznanjena z odločitvijo in “kar se nas tiče, je z njima zgodba končana“. Kako sta delala škodo in vnašala nemir, Golob ni razložil, so pa obtožbe vsekakor hude in brutalno komunicirane.
Mojca Pašek Šetinc je sicer že komentirala za RTV Slovenija, kjer jo najbrž čaka varni pristanek po propadli politični karieri, ko se enkrat mandat poslanke DZ konča: “Prišla sem na svet stranke in pred začetkom sta me dva člana izvršilnega odbora, Peter Majerle, ki je namestnik generalne sekretarke Vesne Vuković, in predsednik podmladka Matej Grah, obvestila, da naj bi predsednik stranke začel postopek moje izključitve iz stranke. Ko sem vprašala, kaj je razlog, sta mi dejala, da bom dobila po pošti obrazložitev, na katero lahko odgovorim. Nato sem izvedela po televiziji, da sem že kar izključena, ne da bi mi bili predočeni razlogi za izključitev. Po svetu stranke so me klicali posamezni člani sveta in mi razlagali, češ da naj bi bili razlogi za mojo izključitev pravzaprav neko uhajanje informacij novinarjem, kar smatram za klevete, laži in obrekovanja, ki jih je zbrala generalna sekretarka Vesna Vuković. Če je razlog moje izključitve moja nedavna izjava v povezavi s politično integriteto in odgovornostjo, me zelo čudi, da stranka in njen predsednik te vrednote ne delita z mano. Način izključitve brez pojasnila, razprave in pravice do zagovora pa kaže na porazno stanje in tudi siceršnje razumevanje notranje demokracije v stranki.”
Kaj je formalni razlog za izgon Pašek Šetinčeve iz stranke, ki med poznavalci velja za Kučanovo linijo znotraj GS, ni jasno niti članom stranke, ki so glasovali za njen odstop. Poluradno naj bi šlo za odtekanje informacij, pri tem pa ni jasno, ali so je vloge krta le sumili ali so jo tudi dokazali. Vsekakor v uredništva tudi desnih medijev zadnje čase prihaja vse več podatkov o zakulisnih dogajanjih znotraj stranke, a ne s strani Mojce Pašek Šetinc, pač pa od obupanih članov in celo funkcionarjev, ki se držijo za glavo vsakič, ko premier odpre usta, in ne morejo verjeti, v kakšno obsedeno stanje je koalicija pripeljala (prej stabilno) državo.
Do konca
Kaj se torej dogaja znotraj stranke? Je Golob začutil, da so mu dnevi šteti in da mu Kučanova linija od znotraj reže krila, in če res tako čuti, so morda njegovi občutki na mestu? Jasno je, da je Golob stricem iz ozadja v letu dni kaotičnega vladanja zrasel čez glavo in želi porušiti hegemonijo starih sil, ki so si v državi podredile praktično vse državne podsisteme, povrhu pa še medije. Videti je, da je začel trpeti za simptomom, ki mu v vedeževalskih vodah pravijo “shut-eye” (to so tisti vedeževalci, ki skozi leta lažnega vedeževanja začnejo sami sebi verjeti, da so res jasnovidni).
Robert Golob je začel sam sebi verjeti, da je osebno zaslužen za zmagoslavje na volitvah. Pozabil je, da je celotna udarna sila politično-medijskega konglomerata strnila vrste in ga podprla kot še nobenega politika v zgodovini države in da je njegova zmaga tudi odmev frustracij, ki jih je del volilnega bazena čutil zaradi pandemije koronavirusa. Golob je postal pravi vernik v samega sebe in očitno je nastopil čas, da se mu pove, da je le orodje v velikem naoljenem stroju tranzicijske levice. Ostržek je v stadiju svojega političnega življenja, ko bo doumel, da ga je ustvaril mojster Pepe.
Vloga opozicije
Pri tem ima zanimivo vlogo tudi desna opozicija, ki ji ni treba narediti nič drugega kot gledati in uživati v samodestrukciji stranke novih obrazov. Vsekakor pa mora z zaskrbljenostjo opazovati fiskalno in operativno katastrofo, ki jo za sabo pušča nesposobna leva vlada. Sanacija po predčasnih volitvah bo vsaj tako zahtevna kot leta 2012 in 2020, ko je desnica prav tako popravljala in odpravljala posledice škodljive leve politike.