Piše: Gašper Blažič
Da si poleg vladajoče koalicije tudi vedno uslužna »novinarska stroka« delovanje medijev predstavlja povsem v slogu sistema, kot smo ga imeli v nekdanji Jugoslaviji, ni nobena skrivnost. Glede na to, da je prvi poskus uveljavitve nove medijske zakonodaje po okusu »čebinske princese« Aste Vrečko – spomnimo, ta predlog bi pomagal medijskim tajkunom z državnim denarjem – , sedaj t. i. medijska stroka terja ukrepanje države.
Očitno je sodu izbil dno zadnji val odpuščanj na Delu in Večeru, ki sicer sodita v Petričev in Odlazkov medijski imperij. Ne glede na siceršnje medijsko-politične monopole pa so novi trendi na področju medijev – predvsem uveljavitev družbenih omrežij in upad zanimanja za tiskane dnevnike – očitno poskrbeli, da so se nekateri mediji znašli v težavah, saj niso zadostili zahtevam trga. Povedano drugače: trg se je na njihovo politično-interesno delovanje odzval odklonilno, posledično je tudi zanimanje javnosti zanje upadel, prihodkov pa je zato manj.
No, znana profesorica dr. Sandra Bašič Hrvatin – sicer nekdanja žena razvpitega umetnika Emila Hrvatina, ki se je skupaj s še dvema kolegoma preimenoval v Janeza Janšo – s FDV-ja še vedno upa in računa na to, da bo težave nekaterih tradicionalnih medijev, kot sta denimo Večer in Delo, reševala kar država. Torej da bi izgube teh medijev pokrili kar davkoplačevalci in jih s subvencijami umetno vzdrževali pri življenju.
“Zdaj je treba delovati, treba je varovati možnosti za novinarsko delo, in to je naloga države,« je dejala v izjavi za MMC RTV Slovenija. Kot pravi, je ministrstvo za kulturo pri nas edina institucija, ki je na področju medijev dolžna zagotavljati javni interes, in tu ne bi smelo samo “prepovedovati”, temveč bi moralo voditi aktivno politiko. “In aktivna medijska politika med drugim pomeni to, da določimo, kaj v Sloveniji potrebujemo na medijskem področju, in to potem tudi financiramo. Mi pa se pretvarjamo, da denar ni ključen problem. Kakovostne medijske vsebine in medije je treba plačati; in če tega trg sam ne more zagotoviti, mora posredovati država.” Ponekod v tujini so za dodatno financiranje domačih medijev uvedli t. i. digitalni davek, s katerim so obdavčili velike platforme, kot sta Google in Facebook, denar pa nato vračajo tja, kjer nastajajo vsebine, je še dejala.
Ob tem seveda velja spomniti, da je že leta 2012 ugasnil legendarni zagrebški časopis Vjestnik. A očitno jih sedaj bolj skrbi to, da bo članke po novem pisala umetna inteligenca, kar se dogaja pri enem od italijanskih časopisov. To sicer ni obetaven trend, toda v režimskih medijih so si očitno ves čas domišljali, da bodo s propagando lahko obdržali dovolj širok krog bralcev. No, pri RTV Slovenija model državnega subvencioniranja tako ali tako že deluje preko rtv prispevka, sedaj pa bi očitno uvajali še davek za delovanje medijev, ki so »državnega pomena«. In verjetno ne bo trajalo dolgo, ko se bo takšen predlog znašel v državnem zboru …
