Piše: C. R., Nova24tv.si
Vladne stranke so v državni zbor vložile nov radikalen LGBTQIA+ zakon.
Z njim hočejo:
- otrokom, ki bodo spočeti z umetno oploditvijo, vzeti očeta.
- Še bolj vsiljevati LGBTQIA+ življenjski stil med otroci in mladimi v vrtcih in šolah.
- Še dodatno povečati financiranje LGBTQIA+ organizacij.
- Omejevati svobodo govora vsem, ki bi v javnosti izpostavljali pomen očeta za otroka.
- Omogočati še večji vdor LGBTQIA+ organizacij, ki bodo kot nekaj normalnega med otroki širili LGBTQIA+ ideologijo, ter jih zavajali naj si sami izberejo spol in spolno usmerjenost.
“Otrok potrebuje mamo in očeta in nobena vlada nima pravice otroku vzeti očeta,” je bil do novele oster Aleš Primc, ki je prepričan, da želi “Golobova vlada uzakoniti, da bi država ukradla otroku pravico do očeta.” Po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca je pri tem načrtno kršena pravica otroka do obeh staršev.
Koalicija je vložila novelo zakona, ki omogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi ženskam v istospolnih zvezah in samskim ženskam. Koalicijske stranke ob tem poudarjajo, da novela izenačuje pravice žensk v istospolnih zvezah in samskih žensk s heterospolnimi pari, ki potrebujejo biomedicinsko pomoč pri zanositvi.
Vodja iniciative Glas za otroke in družine Aleš Primc pa novelo ostro kritizira in trdi, da LGBTQIA+ aktivisti želijo spodbujati ta življenjski slog med mladimi ter jih pohabiti s spremembo spola. Opozarja, da je ta ideologija nevarna za otroke in da jo vsiljujejo v vrtcih ter šolah, zato poziva starše k uporu. V Gibanju za otroke in družine so izdali priročnik z navodili, kako zaščititi otroke pred tem vplivom.
“Še nobena država ni s takim zakonom dvignila rodnosti. Nasprotno. Države, ki imajo take zakone, imajo ene najnižjih rodnosti na svetu,” je pojasnil Primc, ki poudarja, da nobena vlada nima pravice otroku vzeti očeta.
Novela zakona hkrati sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je novembra lani trenutno zakonsko ureditev, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, prepoznalo kot neustavno. “Novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča, kar pomeni, da je z njo vse v redu, ali se z njo strinjamo ali ne,” pravi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
Pravice otrok bi morale biti v ospredju
Kljub temu da se odločitev zdi neizpodbitna, saj se je ustavno sodišče o tem že izreklo, pa ocenjuje, da bi lahko novelo izpodbijali z zelo dobrimi argumenti. “Dalo bi se izpodbijati z novimi argumenti, ki do zdaj še niso bili predstavljeni, in sicer argumenti psihološke znanosti, s katerimi bi dokazali da so te skupnosti, ko gre za otroke, škodljive za otroke. Z močnimi prepričljivimi znanstvenimi, znanstvenimi težko ovrgljivimi dokazi bi bilo treba izpodbiti to premiso, na kateri temelji odločba ustavnega sodišča, ki temelji na enakopravnosti – 14. členu, vendar gre v tem primeru za ščitenje interesov tistih najšibkejših, to so otroci in otroci imajo posebno ustavno varstvo,” je pojasnil.
Ocenjuje, da v tem primeru prevlada interes otrok in da bi šlo v tem primeru potem lahko za upravičen razlog za razlikovanje in da niso vsi v enakem položaju, meni Zobec, ki se strinja, da je s tem načrtno kršena pravica otroka do obeh staršev. “Ko zdaj govorijo o enakopravnosti teh kategorij, samskih žensk in istospolnih, je treba imeti pred očmi tudi, kaj bo iz te zveze nastalo – nastali bodo otroci, ki bodo v neenakem položaju, ki ne bodo imeli očeta in matere,” je pojasnil.
Vzpostavlja se neenakost na drugi strani
Opozarja, da bi vzpostavljanje enakosti na enem področju lahko povzročilo neenakost na drugem, kar je še posebej vidno v primerih, kjer narava že ustvarja določeno razliko. Primer tega so otroci, ki odraščajo v nepopolnih družinah, brez očeta in matere, kar pomeni, da so v posebni ustavni zaščiti, saj bi morali biti zaščiteni pred morebitnimi škodljivimi vplivi. Družina, kot osnovna celica družbe, je ključna za otrokovo dobrobit in razvoj. V tem primeru je pomembno, da se te odločitve sprejemajo v korist otrok, kar bi moralo biti vedno v ospredju.
Če bi to izpodbijali, bi bilo pomembno izpostaviti, da je ustavna pravica odločati o rojstvu otrok, vendar je treba to obravnavati v kontekstu odgovornosti, ki jo posameznik nosi za svoje odločitve, ne pa kot osebno pravico, da si otrok le želiš, ker bi to nekoga osrečilo, zaključuje.
