Piše: Moja-dolenjska.si
Včeraj je v javnosti močno završalo. Robert Golob je namreč napovedal energetski lockdown, podjetja bodo čez zimo ugasnili, spomladi pa spet zagnali.
Uvesti nameravajo davkoplačevalsko financiranje čakanja na delo, bodisi prek podjetij, bodisi tako, da bi zaposlene poslali na zavod za zaposlovanje.
Koliko podjetij bo Slovenija zaprla?
Golob je napovedal zaprtje nekaterih podjetij v avtomobilski panogi. “Smiselno je, da se ustavijo na začetku leta, pozimi, da takrat privarčujemo njihovo energijo in jih potem zaženemo marca in aprila, ko bo zima mimo. To je samo primer. Podobno je tudi v nekaterih drugih industrijah,” je dejal Golob. Razlog naj bi bila energetska kriza, pomanjkanje energije in zaveza, dana Evropski uniji, da bo Slovenija porabo plina zmanjšala za 15 odstotkov. Evropski dogovor med letošnjim in prihodnjim marcem je začel veljati 9. avgusta. Golobova vlada bi lahko uveljavljala izjeme, vendar tega ni storila. Na to so včeraj opozorili tudi v Financah. Zaveza za znižanje porabe plina je namreč prostovoljna. In očitno je, da je vlada Roberta Goloba pristala na to brez razmisleka.
Katera podjetja bodo zaprli in kako?
Vlada pripravlja t. i. pregled elastičnosti, kakšne so cene energije, pri kateri v posamezni industriji lahko delujejo konkurenčno v globalnem smislu, “in na podlagi tega se potem lažje odločamo,” je povedal Golob.
Napovedal je, da bodo spet uvedli ukrep čakanja na delo na domu. “To bo sofinancirala država za tiste panoge, za katere je bolj smiselno, da čez zimo raje počakajo, kot da uporabljajo energente … V Sloveniji smo danes na osmih odstotkih znižanja, to je na pol poti (od 15). Tako da ne bo tako radikalna sprememba, kot so se nekateri bali na začetku,” je povedal Golob.
“No, za tista podjetja, ki bodo zaprta, namesto da bi delala, bo to najbolj radikalna sprememba, kar si je mogoče zamisliti,” so te Golobove besede komentirali v Financah.
Predsednik vlade je energetski “lockdown” napovedal v oddaji Odmevi. Vir: Zajem zaslona, RTV
Slovenija 5. najslabša pri pomoči gospodarstvu, zaupanje upada
V četrtek je v državnem zboru potekala seja odbora za nadzor javnih financ, kjer so obravnavali podporo države v energetski krizi. Predstavljeno je bilo, da se je gospodarska klima v Sloveniji v zadnjih tednih znižala za skoraj 7 odstotkov, pri tem se je najbolj znižal kazalnik zaupanja.
Izkazalo se je tudi, da je Slovenija peta najslabša država med državami, ki so v času te energetske krize pomagale gospodarstvu. Tu gre za čas Golobove vlade. Slednja ni dala še nobenih resnih zagotovil podjetjem, s kakšnimi ukrepi jim bo pomagala prebroditi energetsko krizo, torej imajo podjetja ogromno težav pri pripravi poslovnih načrtov za leto 2023.
Akrapovič iz 0,6 na 7 milijona evrov za elektriko
Na seji odbora je predstavnik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), Jure Knez, tudi razkril, da je podjetje Akrapovič za elektriko plačevalo 600 tisoč evrov, zdaj bodo plačevali 7 milijonov evrov, ob tem ne vedo, kaj jih čaka v prihodnjem letu.
Napovedane 15-kratne podražitve
Stvari so zelo kritične tudi drugod. Podjetja že zdaj plačujejo do sedemkrat dražjo električno energijo. S 1. januarjem 2023 so napovedane tudi do 15-krat višje cene kot v letu 2021.
Takšnih cen gospodarstvo, vključno s turizmom, ne bo preživelo. Hoteli bodo zaprti, smučišča ne bodo mogli zasneževati in podobno. Ko bodo podjetja enkrat zaprla svoja vrata, pa je vprašanje, če jih bodo sploh še kdaj odprla, je opozoril Knez.
Cena v jedrski elektrarni ni spremenjena, Sava teče enako
V gospodarstvu opozarjajo, da bi se dalo bolje gospodariti z energijo. “Ker cena megavatne ure iz elektrarne, iz recimo iz nuklearke, je še vedno okoli 30, 35 evrov za megavatno uro.” Sava torej še vedno teče enako. Voda je zastonj. Trgovci pa zdaj zahtevajo ceno tudi do 900 evrov za megavatno uro energije.
Na to, da je treba na ravni EU urediti cene električne energije in ukiniti formulo za določanje le te, ki je vezana na ceno plina, je že pred meseci opozarjal Janez Janša. Evropska komisija je obljubila, da bo to uredila do sredine maja.
