Piše: Gal Kovač (Nova24TV)
Ob včerajšnjem, očitno sedaj že tradicionalnem, narcisoidnem izpadu predsednice Državnega zbora na proslavi od dnevu samostojnosti in državnosti bi skoraj pozabili na najpomembnejši govor večera. Narod je nagovoril predsednik vlade Robert Golob, največje zanimanje javnosti pa so bržčas požele njegove nenavadne navedbe o uspešnosti dela njegove vlade. Pohvalil se je tako z odzivom na draginjo prehrane in energentov ter celo skrbi za upokojence!
“Ta vojna je celotno Evropo pahnila v veliko krizo. Kriza ni samo energetska in ni samo prehranska. Ta kriza je zahtevala odločno in učinkovito ukrepanje na vseh nivojih. In smo odločno ukrepali. Zajezili smo cene. Zvišali smo otroške dodatke, zvišali smo plače, zvišali smo pokojnine. In naš odziv na energetsko in prehransko krizo je nekaj, kar nam v Evropi zavidajo. Naš odziv velja za enega najuspešnejših odzivov v celotni Evropi,” je dejal predsednik vlade v svojem govoru. Pa poglejmo, koliko resnice je v teh izjavah.
Verjetno ni državljana ali državljanke Slovenije, ki si ne bi iz dna srca želel, da bi bilo to res. Problem je seveda v tem, da na žalost ni. Vlada Roberta Goloba se že od samega začetka spotika ob lastne noge, začenši z obvladovanjem energetske draginje. To je bilo namreč prvo področje, ki se ga je lotil po prevzemu oblasti. Napovedoval je nov kompromis med prodajalci goriv in potrošniki. Ta kompromis je Slovencem prinesel višje cene goriv tako na avtocestah, kot na bencinskih črpalkah ob regionalnih cestah. Te so se začele zmanjševati šele sedaj, ko so cene za sodček surove nafte na svetovnih trgih padle na raven izpred enega leta. Spomnimo, s svojim prvim ukrepom je povzročil pravcati naval na bencinske črpalke, saj je napoved zvišanja cen povedal tako rekoč iz danes na jutri, potrošniki pa so seveda hoteli napolniti rezervoarje po nižji in ne višji ceni dan kasneje.
Katastrofa na trgu elektrike
Nato se je vlada Roberta Goloba “lotila” cen električne energije. Prvi resnejši ukrep je sprejela pred dnevi, ki ga je gospodarstvo v številnih javnih izjavah potolklo kot nezadostnega in v bistvu zgrešenega. Ne samo, da so sredstva, ki jih je vlada namenila podjetjem popolnoma nezadostna, vlada ni odgovorila na bistven ukrep, to je omejitev zaslužkov trgovcev z energijo. Glede na cene, ki jih zaračunavajo podjetjem bi si morali kopati v zaslužkih, a temu očitno ni tako. Holding slovenskih elektrarn (na čelo katerega je Golob postavil lastno poročno pričo) je očitno v takšnih težavah, da mu je morala na pomoč priskočiti država in sicer z dokapitalizacijo 500 milijonov evrov, vključno z 300 milijonskim poroštvom. Podobno hudo bi naj bilo v državnem GEN-I, kjer je, po poročanju medijev, vodstvo družbe prodalo elektriko, ki jo monopolno odkupuje od Jedrske elektrarne Krško, vnaprej prodalo po bistveno nižji ceni, kot je sedaj dosegljiva na trgu. Končni rezultat katastrofalnih poslovnih odločitev družbe, ki jo je še nedavno vodil prav predsednik vlade, so visoke cene električne energije, ki jo moramo kupovati v tujini, medtem ko nekdo v tujini prav z lahkoto shaja s slovensko elektriko.
Katastrofa na trgu prehrane
Vlada Roberta Goloba se je nato lotila draginje na področju prehrane. Ob prevzemu oblasti se je lotil tudi strateških problemov na področju prehrane. Šlo je za čas, ko so ruske vojaške ladje onemogočale izplutje ukrajinskega žita iz pristanišč v Črnem morju. Zaradi odstotka, ki ga ukrajinsko žito predstavlja v globalni potrošnji, je svetu grozila lakota, Sloveniji pa vsaj nekajkratno zvišanje cen kruha, ki je za večino prebivalcev Slovenije osrednje živilo. Problema se je lotil tako, da je napovedal strateški odkup slovenskega žita, ki bi se nato deponiralo v zaloge Zavoda za blagovne rezerve. Projekt je neslavno propadel, saj je bil razpis za odkup žita objavljen veliko prepozno – potem, ko so slovenski kmeti žito že davno prodali in to po veliko višji ceni, kot ga je mislil odkupiti predsednik vlade.
Naposled naj bi se na razpis prijavila ena firma, pa še ta ni ustrezala razpisnim pogojem.
Seveda ne moremo pozabiti niti na Golobov projekt “mehke moči”, s katerim je hotel z zasramovanjem doseči, da trgovci ne bi pretirano dvignili cen. Država je financirala spletni projekt, ki beleži cene osnovne košarice živil, a kaj, ko so ta projekt že od samega začetka spremljali (ne samo moralni) metodološki problemi. Trgovci so se namreč pritožujejo, da projekt ne odseva pravih cen, saj se upoštevajo napačni artikli itd.
“Zviševanje” plač
Predsednik vlade je v svojem govoru zatrdil tudi, da je njegova vlada tudi zvišala plače. To je očitna in z lahkoto dokazljiva laž. Novela zakona o dohodnini, ki ga je sprejela njegova vlada je celotni delovni populaciji plače znižala. Da, prav ste prebrali, zaradi njegove reforme zakona bodo z novim letom tudi tisti najrevnejši prejemali nižje plače.
“Pomoč” starejšim
Golob se je naposled lotil pomagati še starejšim. Za te bi verjetno naredil največ, če ne bi naredil ničesar. Vlada Janeza Janše je namreč sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi za starejše drastično razširil obseg pravic, ki so jih deležni danes. Nekdanja koalicija KUL, ki je danes del koalicije, ali pa po volilnem propadu absorbirana v stranko Gibanje Svoboda, je zakonu nasprotovala iz dveh glavnih razlogov. Prvega, da je imel tehnične pomanjkljivosti. To je bilo jasno že ob sprejemu zakona, kar je tedanja koalicija priznala, a kljub temu zakon sprejela, zaradi njegovega voliva na kvaliteto življenja in zaradi tega, ker bi se lahko te pomanjkljivosti popravile s kasnejšimi amandmaji in podzakonskimi akti.
Raje za migrante kot za stare starše
Drugi razlog je bil pomanjkanje denarja. To je očitna in z lahkoto dokazljiva laž. Denarja je bilo dovolj, za uveljavitev dolgotrajne oskrbe na levici primanjkuje predvsem interesa. Kot je od sprejemu proračuna razkril poslanec SDS in nekdanji minister Zvone Černač, je bilo jasno vidno, da se je levji delež sredstev, približno 60 milijonov evrov (od 70), ki so bili namenjeni dolgotrajni oskrbi, premestili na druge postavke – oskrbo migrantov.
