Piše: G. B.
Res zanimivo, kako lahko pisanje biltena skrajne l(L)evice, kot je Mladina, lahko tako vznemiri slovensko javnost, vključno s političnim vrhom. Zaradi pisanja o domnevni pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika Klemena Jakliča se je včeraj oglasila celo predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki pa si ustavnega sodnika ni upala direktno napasti, je pa njen nastop med vrsticami vseeno zelo sporočilen.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se jeodzvala na očitke ustavnemu sodniku Klemenu Jakliču, da je poleg sodniške funkcije imel tudi popoldanski s. p. Predsednica od najvišjih funkcionarjev, kamor sodijo tudi ustavni sodniki, pričakuje najvišjo integritetno držo, zato je prav, da se primer razčisti do konca, je poudarila. Očitno je namreč, da je Jakličevo pojasnilo o tem, kaj pravi zakon o visokošolskem in raziskovalnem delu ustavnih sodnikov, očitno ni prepričalo. Po mnenju Pirc Musar primer ustavnega sodnika Jakliča v zvezi z opravljanjem popoldanske dejavnosti pravno ni “tako enostaven”, zato se do njega še ne želi opredeliti. Primera tudi še ni proučila v podrobnosti, si pa želi, da se čim prej ugotovi, ali je v tem primeru prišlo do kršitve integritete. “In če je, bo verjetno kar prav, da se vprašamo, ali je naša zakonodaja v tem segmentu vendarle dovolj natančna, in če ni, jo bo treba spremeniti,” je dejala ob robu današnjega srečanja štirih predsednikov na Brdu pri Kranju ob 20-letnici članstva Slovenije v EU.
Skratka, odziv predsednice daje javnosti sporočilo, da bojda obstaja resen sum kršitve integritete, ne glede na to, da se o tem (še) noče opredeliti.
O Jakliču naj presodi KPK?!
Po mnenju predsednice je prav, da v zadevi Jaklič ustrezne institucije opravijo svoj posel, ob čemer je spomnila, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v tej zadevi že uvedla predhodni preizkus. “Zagotovo si bom svoje mnenje lažje ustvarila po tistem, ko bom slišala, kakšno je pravno naziranje KPK,” je poudarila. Zanimivo, kajti KPK je enkrat že uvedla preiskavo denimo proti premierju Robertu Golobu, januarja letos pa je preiskavo ustavila. Gre pa za preiskavo na področju istih stvari, ki bi jih preiskovala tudi preiskovalna komisija, ki jo mora po odločitvi državnega sveta ustanoviti državni zbor, a njegova predsednica Urška Klakočar Zupančič zavlačuje, češ treba je preizkusiti, če je ta odločitev državnega sveta pravno res vzdržna. No, prav Klakočar Zupančičeva pa je tista, ki je Jakliča prva začela javno napadati na podlagi zapisa v Mladini.
No, Pirc Musarjeva pa meni, da že danes morda vidimo, da ni dovolj varovalk, kako nadzirati delovanje najvišjih funkcionarjev v državi, predvsem kar se tiče zasebnih poslov. “Dejstvo je, da ustavni sodniki imajo možnost in pravico delati na področju izobraževanja, torej predavati, zato se mi zdi zelo pomembno, da ustrezne institucije preučijo, če je vendarle ustavni sodnik Jaklič preko s. p. počel še kaj drugega, kot le predaval,” je povedala medijem. Po mnenju Pirc Musar bi zakonodaja, če je jasna, morala vsebovati tudi varovalke, s pomočjo katerih bi ustrezne institucije tisti trenutek, ko se ustanovi s. p. ali podjetje, takšno informacijo dobile in lahko hitro odreagirale. To preverjati za nekaj let nazaj ni dobro ne za funkcionarja ne za javni interes in državo, je odgovorila na vprašanje, kako nadzirati javne funkcionarje.
V zvezi z zadevo je predsednica izpostavila še, da naša zakonodaja ne določa dovolj podrobno primerov, ko sodnik že nastopi funkcijo, zatem pa ustanovi še popoldanski s. p. Spomnila je na primer drugega sodnika, ki je bil v sodnem postopku v podobni zadevi. “Takratni sodnik, ki je bil v postopku, je podjetje oziroma s. p. ustanovil že prej, še preden je postal sodnik, ustavni sodnik Jaklič pa je to storil po tistem, ko je nastopil funkcijo in te situacije naša zakonodaja ne razčisti dovolj podrobno,” je dejala.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, je prejšnji teden prvi objavil tednik Mladina. Na pisanje se je odzvala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je napovedala, da bo primer predala KPK. Jaklič je v petek zatrdil, da mu zakon o ustavnem sodišču dopušča dejavnosti, ki jih je opravljal kot samostojni podjetnik. Za Planet TV je povedal, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo in da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča.
Ustavni sodniki: Ne moremo se opredeliti
Na umetno ustvarjen škandal so se odzvali tudi Jakličevi kolegi na ustavnem sodišču, ki so razpravo, sicer neformalno, o tem opravili včeraj. Ugotovili so, da nimajo pristojnosti za opredeljevanje o tem. Menijo pa, da bi bilo koristno, če bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču. V zvezi s tem sodnice in sodniki opominjajo, da nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika v izhodišču ureja ustava v 166. členu, ki pa je ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika po 164. členu. Na zakonski ravni pa je nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika, tudi z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, urejena v zakonu o ustavnem sodišču.
“Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat), predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca,” so navedli. Tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi, tako kot tudi v predhodnih sestavah ustavnega sodišča, tako opravlja več ustavnih sodnikov. Soglasja za dopolnilno delo imajo tako predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto za delo na ljubljanski pravni fakulteti, Rajko Knez pri mariborski pravni fakulteti, Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, Rok Svetlič pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter Katja Šugman Stubbs pri ljubljanski pravni fakulteti in Inštitutu za kriminologijo.
Ugotavljajo sicer, da zakon o ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja te dejavnosti. “Po razpoložljivih podatkih pa ustavno sodišče do sedaj še ni imelo primera, ko bi posamezni ustavni sodnik v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika tovrstne, sicer dopustne akademske dejavnosti opravljal v obliki samostojnega podjetnika ali drugi podjetniški obliki,” so ob tem dodali na ustavnem sodišču. Zagotovo pa lahko te dejavnosti opravljajo kot dopolnilno delo, za kar se zahteva soglasje delodajalca, ali prek avtorske ali podjemne pogodbe, za kar soglasja ne potrebujejo. Ustavno sodišče tudi ni pristojno za preverjanje teh pogodb, niti z njimi praviloma ni seznanjeno, prav tako ni pristojno za morebitno poizvedbo o prihodkih iz teh naslovov.
Iz zakonodaje tudi ne izhaja, da bi imela ustavno sodišče ali njegov predsednik kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika in ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika. “Glede na to se ustavno sodišče kljub tovrstnim pozivom tudi ne bo opredeljevalo do izjav tretjih oseb, nosilcev funkcij ali pravnih strokovnjakov, danih v zvezi s konkretnim primerom,” so zapisali v sporočilu za javnost.
So pa izpostavili, da pravila o nezdružljivosti “v prvi vrsti naslavljajo sodnike, ki so dolžni varovati integriteto sodniške funkcije ter ugled in neodvisnost ustavnega sodišča”. “Glede na nedorečenost zakonske ureditve, ki ne ureja postopanja v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti, bi bilo koristno, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice,” so navedli.
Kot so navedli na ustavnem sodišču, je pri ponedeljkovi neformalni razpravi sodelovalo sedem sodnic in sodnikov. “Sodnik Jaklič pri razpravi ni sodeloval, pri čemer je svojo odsotnost med drugim pojasnil s tem, da je svojo celostno izjavo za javnost medijem že podal,” so zapisali.
