Piše: L.K.F.
Na ta sončni dan se je pred Kongresnim centrom na Brdu pri Kranju v počastitev 90. obletnice dr. Jožeta Pučnika zbrala skupina ljudi v imenu vseh tistih, ki spoštujejo in cenijo velikansko vlogo dr. Pučnika pri osamosvajanju Slovenije. Ob bogatem kulturnem programu so mu odkrili doprsni kip. Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je ob tem poudaril: »Obeležje nas spominja na človeka, ki je vedel, kaj je osebna svoboda, kaj je domovina in kaj je svobodna demokratično urejena država. Zato še vedno: gre za Slovenijo.«
Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je v svojem nagovoru še izpostavil: »Spomnimo se znamenitega stavka dr. Jožeta Pučnika, izrečenega 23. decembra 1990, ki je vklesan tudi na tukajšnjem spomeniku: ’Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.’ Prihodnost je videl v samostojni slovenski državi in z gotovostjo lahko rečemo, da je ostal eden njenih osrednjih stebrov. S svojo neustrašnostjo, razgledanostjo in dostojanstvom je ohranjal vero v življenje, v današnji in jutrišnji dan. Tu je Pučnik v časovnem loku povezan s Prešernom. Povezan z zgodovino in obrnjen v prihodnost. Spomin je močnejši od minljivosti. Spomin je življenje.«
Minister Simoniti: “Obeležje nas spominja na človeka, ki je vedel, kaj je osebna svoboda, kaj je domovina in kaj je svobodna demokratično urejena država.”
Janez Janša: »On si je upal!«
Predsednik vlade Janez Janša je v spoštljivem nagovoru najprej spomnil na vojno, ki se ta čas odvija sredi Evrope. Povedal je, da ko se je peljal na Brdo, je govoril z enim od evropskih diplomatov, ki se je vračal iz Ukrajine. Ta mu je dejal, da je precej prometa proti poljski meji, da pa je veliko prometa tudi od poljske meje proti Kijevu, ker se na tisoče mlajših moških, ki so delali na zahodu Evrope, vrača domov branit domovino. »Ko sem to poslušal, sem se še posebej spomnil na dr. Pučnika. Tudi on je prišel iz udobne tujine v razburkano morje začetka slovenske pomladi, vračal se je v negotovost, v domovino, ki ga je izgnala. Ni se vrnil samo v vlogi nekoga, ki bo pomagal, ampak nekoga, ki bo vodil,« je uvodoma opisal Janša.
In nadaljeval, da je bil dr. Jože Pučnik s svojo življenjsko usodo idealen za tisti čas: »Ta njegova drža, vrniti se iz udobnega profesorskega mesta na zahodu, pomagati domovini, v tveganje, v državo, kjer so vladali isti ljudje kot takrat, ko so ga poslali v samico. To je bil pogum!«
Dr. Jože Pučnik je zagovarjal pravico naroda do samoodločbe.
Janša je še izrazil zadovoljstvo, da smo se v zadnjih 15 letih dr. Jožetu Pučniku ponekod dostojno oddolžili. Glavno slovensko letališče nosi ime po njem, pa ulice in trgi širom po Sloveniji, a hkrati ni mogel mimo razočaranja nad mestom Ljubljana: »Ena velika izjema je naše glavno mesto.
Mislim, da je nekaj dni nazaj Komisija za poimenovanje naselij in ulic v Ljubljani zavrnila poimenovanje enega trga po dr. Jožetu Pučniku ob njegovi obletnici. To kaže na neverjetno majhnost nekaterih političnih opcij.«
Na Brdu je dr. Pučnik sklical odločilen sestanek Demosovih ljudi
Zakaj so doprsni kip, ki ga je je izdelal akademski kipar Metod Frlic, postavili ob Kongresnem centru na Brdu, se sprašujejo mnogi. Janša je pojasnil: » Ker je bil tu, ko je bila sprejeta ena njegovih glavnih pobud, četudi so tedaj mnogi dvomili, da z osamosvojitvijo ne bo nič. Tedaj je Pučnik tu sklical sestanek ključnih Demosovih ljudi in vsakega odločno vprašal, ali gremo naprej. Po dveh krogih je odšla Demosova koalicija s tega sestanka enotna. Od takrat naprej je bilo vse lažje … To je bil eden tistih trenutkov, ko je bil dr. Pučnik ključen. Znal je od znotraj in navzev izražati vero, da nam bo osamosvojitev uspela. Tiste besede, ki jih je dr. Jože Pučnik izrekel v Cankarjevem domu po tem, ko smo izvedeli za rezultate plebiscita, so večne. Še posebej v teh časih, ko je marsikaj na tehtnici, jih moramo ponavljati vsak dan – Za Slovenijo gre!«
Dr. Jože Pučnik je bistveno prispeval k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije.
S kulturnim programom so dogajanje zaokrožili; Igor Pirkovič, ki je o Pučniku napisal posebno pesem, Tone Kuntner, ki je recitiral Prešernovo Zdravljico, orkester Slovenske vojske idr.
Slovesnosti sta se udeležila tudi minister Aleš Hojs in državni sekretar Božo Predalič pa ministrica Simona Kustec ter številni drugi visoki gostje.
Za sklep
Dr. Jože Pučnik je odločilno zaznamoval slovensko zgodovino. Najprej s svojim trpljenjem in žrtvijo, ko je bil v totalitarnem času zaprt in poslan v zapor, nato je moral v izgnanstvo. V obdobju slovenske demokratizacije in osamosvajanja je dr. Jože Pučnik odigral osrednjo vlogo. V prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja je neizbrisno pripomogel k slovenskem spravnem procesu, saj je vodil komisijo, ki je ugotavljala odgovornost za povojne brezpravne umore. Ko življenje in delovanje dr. Jožeta Pučnika strnemo v celoto, dobimo pred sabo pravo veličino te izjemne osebnosti, kateremu se je Evropa poklonila s poimenovanjem dvorane v Evropskem parlamentu in mu zagotovo pripada tudi častno mesto pred Kongresnim centrom Brdo pri Kranju.
Danes so na Brdu odkrili doprsni kip dr. Jožeta Pučnika, ki bi praznoval 90 let.
Slovesnost je bilo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na vladnih portalih Facebook in Twitter in na spletnem mestu: https://www.gov.si/neposredni-prenos
Bralci spletne strani demokracija.si pa si slovesnost lahko ogledate na spodnji povezavi:
