Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
“Ko Golobova vlada populistično ukine avtocestno policijo in dobimo tole strašljivo povečanje smrti. Nesporno je ukinitev eden od neposrednih vzrokov. Odgovornost?” je v zvezi z Darsovo statistiko kritičen predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Darsova statistika smrti na avtocestah in hitrih cestah za lansko leto namreč ni obetavna. Število smrti se je povzpelo na 26, kar je največ v zadnjih petih letih.
Če pogledamo število smrti po letih, vidimo, da je bilo leta 2017 17 smrtnih žrtev na avtocestah in hitrih cestah, leta 2018 15, leta 2019 16, leta 2020 6, leta 2021 pa 17.
Vir: Twitter/POP TV, zajem
Vlada se postavlja s tem, da ukinja vse, kar je prejšnja vlada naredila
Ker nas je zanimalo, če bi lahko povišanje smrti pripisali ukinitvi avtocestne policije, ki je bila vzpostavljena v času Janševe vlade, smo se za odgovor obrnili na nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa., Ta nam je uvodoma povedal, da je moramo biti objektivni in reči, da to ni samo posledica tega. Tukaj je po njegovih besedah več dejavnikov. “Eden od dejavnikov je zagotovo, da je bilo v času covida precej manj prometa. To je nesporno dejstvo. Po drugi strani pa je nesporno, da je tudi ukinitev avtocestne policije prispevala k temu, da je bilo več smrtnih žrtev. Še bolj kot to pa je jasno, da ukinitev avtocestne policije generirala precej višje število dejanj, ki jih ne odkrijejo,” je poudaril Hojs.
Hojs meni, da je Dars pripravil kar precej dobro statistiko, kjer je bilo jasno vidno, kako se je število odkritih kaznivih dejanj povečalo. Z avtocestno policijo se je namreč zmanjšalo število nesreč na avtocestah, povečala se je disciplina šoferjev kamionov in tako naprej. “Nesporno dejstvo je torej, da je ta ukinitev avtocestne policije, ki je bila velika politična propaganda, ki jo izvaja aktualna vlada,” je povedal nekdanji minister. Ukinitev avtocestne policije po prepričanju Hojsa zelo spominja na ukinitev Urada za referenčne cene v zdravstvu oziroma zakona, ki bi urejal stvari na področju zdravstva. “Ta vlada se pač postavlja s tem, da ukinja vse, kar je prejšnja vlada naredila. Večina stvari, ki jih je ukinila, so bile za to državo in njene prebivalce izjemno dobre in se stanje v povezavi z ukinitvami slabša,” je bil jasen.
Foto: STA
Učinki avtocestne policije so bili ugodni
Spomnimo. Ljubljanska specializirana enota avtocestne policije je začela delovati že junija predlani. Kasneje so bile vzpostavljene še mariborska, celjska in koprska enota. V načrtu je bila nato tudi vzpostavitev novomeške enote, tako da bi bilo z njimi pokrito celotno avtocestno omrežje. Statistika je lani pokazala, da se je, odkar so se po naših avtocestah vozila tudi vozila avtocestne policije, število prometnih nesreč zmanjšalo, pomembno pa se je zmanjšal tudi delež tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo, tudi število poškodb cestne infrastrukture, za katero povzročitelj ni znan.
Tedaj so pri Darsu poudarili, da so zelo zadovoljni, da se je od začetka delovanja avtocestne policije občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče. Manj poškodb infrastrukture namreč po besedah Darsa pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oz. njegovo večjo pretočnost. Lani v prvih štirih mesecih je bilo tako na prometno najbolj obremenjenem delu avtocestnega omrežja (na ljubljanskem avtocestnem obroču in vseh štirih vpadnih krakih avtocest nanj) glede na enako obdobje leta 2019 (v času pred covidom) za skoraj tretjino manj prometnih nesreč. To pa seveda pomeni, da je bilo tudi manj zastojev. Očitno pa dejstva Golobove vlade ne zanimajo, saj se drugače v začetku avgusta lani ne bi začasno odločili za ukinitev avtocestne policije v Postojni, Celju in Mariboru, nato pa je sledila še ljubljanska enota. Golobova vlada tako vleče politične odločitve, samo da bi izničila vse, kar je prejšnja vlada naredila dobrega.
