Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Slovenski direktorji so izrazito pesimistični glede prihodnosti, je pokazala zadnja raziskava PricewaterhouseCoopers (PwC). Njihove napovedi za letos so celo med najbolj pesimističnimi doslej. Krčenje slovenskega gospodarstva pričakuje kar 84 slovenskih direktorjev.
V letu 2023 se direktorji počutijo finančno najbolj izpostavljeni inflaciji, gospodarski negotovosti in geopolitičnemu tveganju. Napovedi za leto 2023 so ene najbolj pesimističnih v zgodovini raziskave in pomenijo popoln preobrat glede na lanskoletne.
V Združenju Manager navajajo pritisk na gospodarstvo, pa tudi, da napovedi različnih reform spremljajo mešani signali. “Podjetja ne vedo, kaj jih čaka, kar sproža določeno mero pesimizma,” je dejala izvršna direktorica Združenja Manager. V letošnji globalni raziskavi, ki je 26. po vrsti, je sodelovalo 4410 direktorjev in predsednikov uprav iz 105 držav, med njimi 50 iz Slovenije. Izvedli so jo oktobra in novembra lani. Tuji direktorji so precej manj pesimistični kot slovenski, čeprav skrbi obstajajo tudi pri njih.
Da njihova podjetja ne bodo preživela, če poslovnih procesov ne bodo preoblikovala že danes, meni 49 odstotkov slovenskih izvršnih direktorjev, sodelujočih v raziskavi, na globalni ravni pa 40 odstotkov. Upad gospodarske rasti v letošnjem letu pričakuje 73 odstotkov globalnih direktorjev in 78 odstotkov slovenskih. Krčenje slovenskega gospodarstva pričakuje 84 odstotkov slovenskih direktorjev, je na predstavitvi rezultatov raziskave v Ljubljani povedala direktorica oddelka za pravne storitve PwC v Sloveniji Sanja Savič.
Kot največjo grožnjo, ki bo v prihodnjih desetih letih vplivala na prihodke podjetja, so direktorji na globalni ravni izpostavili spremenjene navade potrošnikov (56 odstotkov), slovenske direktorje pa najbolj skrbi pomanjkanje delovne sile oziroma ustreznih delovnih veščin (62 odstotkov). Med slovenskimi sledijo spremenjene navade potrošnikov (53 odstotkov), motnje v dobavnih verigah (44 odstotkov), prehod na nove vire energije (42 odstotkov), motnje v tehnologijah (40 odstotkov) in spremembe zakonodaje (38 odstotkov).
Na področju zelenega prehoda direktorji izpostavljajo zlasti vpliv podnebnih sprememb na stroškovne profile; v globalnem merilu jih približno 50 odstotkov pričakuje zmeren, velik ali zelo velik vpliv. Zaskrbljenost slovenskih direktorjev zaradi dolgoročnega vpliva podnebnih sprememb je občutno manjša od globalnega povprečja. V Sloveniji jih namreč 51 odstotkov meni, da v nobenem primeru ne bodo utrpeli škode na fizičnem premoženju zaradi podnebnih sprememb, v globalnem merilu pa jih je takega mnenja 34 odstotkov.
Sicer pa so napovedi za leto 2023 ene najbolj pesimističnih v zgodovini raziskave in pomenijo popoln preobrat glede na lanskoletne obete, je opozorila Savič. “V zgolj letu dni smo namreč od rekordnega optimizma prešli k skorajda rekordnemu pesimizmu. Večina anketiranih direktorjev je prepričanih, da je treba poslovanje preoblikovati že danes in ga prilagoditi potrebam prihodnosti, a ker se hkrati borijo s številnimi kratkoročnimi izzivi in težavami, je časa in priložnosti za preobrazbo premalo,” je izpostavila.
Kljub temu mnogi direktorji v trenutnih zaostrenih razmerah vidijo tudi priložnosti, predvsem za preobrazbo poslovnih procesov. “Svet se je s krizami očitno naučil živeti,” je dodala. V letošnji globalni raziskavi, ki je 26. po vrsti, je sodelovalo 4410 direktorjev in predsednikov uprav iz 105 držav, med njimi 50 iz Slovenije. Izvedli so jo oktobra in novembra lani.
