(Objavljeno 14. oktobra 2018, 29.455 ogledov članka)
»Pazite, to je vojna napoved, navodilo tožilcem in sodiščem,« je govor Milana Kučana na Ilovi gori na družbenem omrežju Twitter komentiral Boštjan M. Zupančič, dolgoletni sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice.
Na Ilovi gori je včeraj potekala nekakšna prireditev ZZB za vrednote NOB. Govoril je Milan Kučan, zadnji šef komunistične partije v socialističnem režimu, ki je komentiral tudi svobodo govora v Sloveniji. Izrekel je dve zelo nevarni tezi: prvič, da se »sovražni govor krepi tudi v Sloveniji in ogroža mir« ter da se mora odzvati slovenska država; in drugič, da je potrebno »končati sprenevedavo pristajanja na očitne primere sovražnega govora, rasizma in nestrpnosti z izgovorom, češ da bi ukrepanje pomenilo nedopusten poseg v svobodo govora in vračanje v nekdanje čase«.
In zakaj je to nevarno? Ker je to neposredno navodilo, kot bi dejal Boštjan M. Zupančič. Se spomnite, kako je bila avgusta leta 2008 napovedana afera Patria? Takrat jo je v imenu Milana Kučana napovedal Nedeljski dnevnik s pomenljivimi besedami: »… kje je Milan Kučan? Se je umaknil, se je ustrašil ali celo pripravlja glasen politični pok? Resnica je, da se ni ustrašil, pač pa umaknil, kajti za veliki pok je že vse pripravljeno.« Nekaj dni za tem se je napoved o velikem poku uresničila. In veliki pok ni zaznamoval samo volitve leta 2008, ampak tudi kasnejše volitve, vse do tistih, izpred štirih let.
Tokrat je napovedal vojno proti drugače mislečim. Z besedami, da sovražni govor ogroža mir, je pravzaprav dal navodilo tožilcem, saj je potrebni pogoj za 297. člen kazenskega zakonika, ki pravzaprav sankcionira verbalni delikt, »ogrožanje javnega reda in mira«.
»Zdaj bodo to poskušali pravno montirati, kot pri dr. Strehovcu,« je na Twitterju zapisal Boštjan M. Zupančič, Tomaž Štih pa se je vprašal: »Se bodo socialistični pogromi, ki so bili doslej uperjeni zoper uspešne podjetnike in vidne katolike, zdaj razširili na vse prebivalstvo?«
A še bolj zlovešče so njegove besede, da je »potrebno končati«, kar se razume kot neposreden ukaz Šarčevi vladi, tožilstvu in sodnikom, naj se proti drugače mislečim uporabi ves represivni aparat in naj se drugače misleče kaznuje.
