16.9 C
Ljubljana
sreda, 24 julija, 2024

Na upravnih enotah prava katastrofa, Golob pa se pred septembrom reforme plačnega sistema ne namerava lotiti! Pač pa arogantno soli pamet

Piše: G. B.

Sedaj niti režimski mediji ne morejo več skrivati, da se na upravnih enotah dogaja prava drama. Vrste so gromozanske, kot v času socializma, mnogi čakajo zaman. Tudi tujci, ki želijo dobiti delovno dovoljenje, imajo hude težave, prav tako se zamika izdaja gradbenih dovoljenj. 

A kot se zdi, vlade oziroma njenega predsednika Roberta Goloba to sploh ne zanima. Na današnji državnozborski seji, ko je odgovarjal na poslanska vprašanja, je glede stavke opravil zelo na hitro.

Pogajanja o plačah v javnem sektorju so trda in kompleksna, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Robert Golob. Vlada je pripravljena vsakemu zaposlenemu zagotoviti vsaj minimalno plačo, saj osnovna plača nekaterih ne dosega niti minimalne. A predlog še ni uveljavljen, ker se sindikati borijo tudi za zaposlene z višjimi plačami, meni.

Poslanec NSi Janez Žakelj je v poslanskem vprašanju opozoril na dolge čakalne vrste na upravnih enotah, saj nekatere izmed njih stavkajo: “Kdo je kriv, se sprašujemo? Upravni delavci, ki za minimalno plačo poslušajo gnev državljanov, ali neučinkovita vlada, ki iz dneva v dan zaostruje in komplicira postopke?”

Golob je odgovoril, da vprašanje plač v javnem sektorju ni nekaj, kar bi nastalo čez noč, in ga tako enostavno tudi ni mogoče rešiti. Poudaril je, da so se težave lotili celovito, ker se je v časih prejšnjih vlad nakopičilo preveč nesorazmerij zaradi parcialnih ukrepov, da bi bil sistem sploh še vzdržen. “Ravno stavke, ki smo jim priča, so rezultat parcialnih rešitev prejšnjih vlad in zato smo, kjer smo,” je ocenil.

Spomnil je, da se je v dogovoru o časovnici vlada zavezala, da pred 13. septembrom ne bo začenjala ločenih pogajanj oziroma sklepala ločenih dogovorov s katerim od sindikatov. Pogajanja tako potekajo z vsemi sindikati, ki se jih želijo udeleževati. Vse ostale pa je povabil k udeležbi na krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja in na tako imenovanih stebrnih pogajanjih.

Ob tem je izpostavil, da je prvotni vladni predlog, ki je še vedno na mizi, predvideval, da plačna reforma najprej uredi položaj zaposlenih v javnem sektorju, katerih osnovna plača je nižja od minimalne. Tako bi bila po predlogu osnovna plača vseh zaposlenih v javnem sektorju vsaj minimalna.

Razlog, da ta predlog še ni uveljavljen, pa je v sindikatih, ki se po njegovih besedah ne borijo le za najslabše plačane delavce, pač pa tudi, da bi tudi vsi ostali prejeli sorazmerno večje plače. “Zato so pogajanja trda, kompleksna,” je pojasnil.

Žakelj je dejal, da gre za izgovore, ki jih poslušajo že dve leti. Ob tem je spomnil na številne zamike in neizpolnjene roke pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Predsednik vlade je kot razlog za zamudo izpostavil lanskoletne poplave. “Zaradi poplav so vsi sindikati razen enega razumeli, da bo zamik pri izvajanju plačne reforme nujen,” je poudaril.

Tudi v odgovoru na poslansko vprašanje Jelke Godec (SDS) je Golob aktualne razmere v javnem sektorju pripisal preteklim parcialnim posegom v plačni sistem in znova poudaril, da je treba razmere reševati celovito. Godec je premierju postavila vprašanje v zvezi z ureditvijo enotnega plačnega sistema v javnem sektorju v Sloveniji in izpolnitvijo ustavne odločbe glede plač sodnikov, pri čemer jo je zanimalo, ali slednje pomeni izstop te skupine iz enotnega plačnega sistema.

Golob je znova poudaril, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj vsake pravne države. “Vi ste se zelo trudili v vseh vladah do zdaj, da ste to spodkopavali. Zaradi tega je prišlo do ustavne odločbe, ki je ugotovila, da so vse od leta 2012, ko je bil nekdo na oblasti, sodniki in tožilci v neenakopravnem položaju z ostalimi javnimi uslužbenci in da od takrat naprej njihove plače realno zaostajajo za vsemi ostalimi plačami v javnem sektorju,” je dejal.

Pri odločbi ustavnega sodišča je po njegovih besedah najbolj zanimivo to, da bo plača za okrajne in okrožne sodnike s 1. januarjem 2025 skorajda enaka, kot so jo predvideli v zakonskem predlogu, ki so ga poslali v DZ, ter to, da bo imel predsednik vrhovnega sodišča višjo plačo od predsednice države.

“Vem, da tudi ustavni sodniki niso imeli namena vzpostavljati novih plačnih nesorazmerij s svojim parcialnim posegom v plačno politiko, pa so jih,” je opozoril in spomnil, da so se sami zavezali, da bodo v pogajanjih ta plačna razmerja poskušali urediti vsa naenkrat. Zatrdil je, da bodo odločbo ustavnega sodišča izvršili. “Ali je ta ustavna odločba tudi dejansko pripomogla k temu, da se plačna razmerja v državi uredijo, to je pa že drugo vprašanje,” je dodal.

Pojasnil je, da je treba plače, ki so realno zaostajale za inflacijo, uskladiti. “Vsa dejanja vaše stranke gredo v smer demoliranja pravne države, vključno s plačami sodnikov, ki so talec druge Janševe vlade,” je odgovoril Godčevi, ki je ugovarjala, da bi lahko poznejše vlade ukrepe odpravile, a jih niso.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine