Piše: A. S.
Danes, 23. avgusta, obeležujemo Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ob tem je bila v organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije organizirana mednarodna konferenca »Navidezna sprava: tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi«, ki so se je udeležili tuji gostje.
Na konferenci so poleg predsednika vlade Janeza Janše in drugih domačih gostov govorili tudi dr. Łukasz Kamiński iz Poljske, predsednik Platforme evropskega spomina in vesti, dr. Anemona Constantin iz Univerze v Bukurešti v Romuniji, dr. Peter Jašek iz Nacionalnega inštituta spomina na Slovaškem in dr. Áron Máthé iz Odbora za nacionalni spomin iz Madžarske.
Dr. Łukasz Kamiński je govoril o poljski izkušnji spoprijemanja s komunistično preteklostjo. V pogovoru za naš medij je po predavanju govoril tudi o razlikah med postkomunističnimi državami in zahodnimi državami, ki nimajo te izkušnje. »Zahodnim državam primanjkuje občutka za komunizem, za to kar je komunizem pravzaprav bil in še vedno je. Prav tako se ne zavedajo kako nevarna sta lahko komunizem in marksizem tudi v bodočnosti. Seveda ne moremo, trditi, da se v našem delu Evrope tega vsi dovolj zavedajo, vendar pa kot družba v celotu zaradi naše izkušnje to bolje razumemo«, je povedal.
O izkušnji s totalitarizmom in razlikami med vzhodom in zahodom smo se pogovarjali tudi z dr. Petrom Jaškom iz Slovaške, ki je predaval o slovaškem primeru pomiritve s komunističnim režimom. »Ljudje iz srednje in vzhodne Evrope so živeli pod komunizmom in vedo kako deluje v praksi. Ljudje v zahodni Evropi sicer vedo, da je komunizem nedemokratičen, vendar pa tega niso izkusili na lastni koži«, je njegovo mnenje o teh družbenih razlikah.
Dr. Anemona Constantin iz univerze romunske prestolnice Bukarešte je na konferenci govorila o prispevku zgodovinarjev k spravi s preteklostjo v Romuniji. Pri tem je izpostavila, da je bilo v tem procesu pomembnih več mehanizmov. »Po letu 1989 je Romunija začela proces sprave s preteklostjo z več mehanizmi tranzicijske pravičnosti, med drugim s sojenji nekdanjim komunističnim funkcionarjem«, je povedala ter poudarila, da »je revizija zgodovinskega diskurza novim demokratičnim režimom pogosto omogočila sprejemanje kazenskih ukrepov in norm«.
Dr. Áron Máthé iz Madžarske, ki je govoril o »trenutku v zgodovini, ki je minil« in o možnosti tranzicijske pravičnosti na Madžarskem med spremembo režima in njegovo zapuščino, pa se je z nami pogovarjal tudi o tem ali se v odnosu Bruslja do Madžarske kažejo znaki nekega novega totalitarizma. Na to je odgovoril z »da in ne«. »Da, saj obstaja povsod v Evropi želja po nadzoru jezika in besed, torej, da se določa kaj smemo povedati in česar ne. To je zelo nevarno, saj je tudi komunizem začel s tem, da je ugrabil jezik. Ne, ker takšnje težnje Bruslja še zdaleč niso tako močne, kot so bile v komunizmu. Vsaj zaenkrat še ne.«
