6.9 C
Ljubljana
petek, 23 aprila, 2021

Na današnji dan pred 30 leti je osamosvojitelj Jože Pučnik jasno izrazil: “Naš program ni več iskati pot, kako bi v Jugoslaviji ostali skupaj, ampak kako na miren način oditi!”

Piše: Domen Mezeg / Nova24tv.si

Medtem ko je v Jugoslaviji vse bolj vrelo, zlasti zaradi trenj med Hrvaško na eni strani ter hrvaškimi Srbi, Srbijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) na drugi strani, je predsednik sveta Demosa Jože Pučnik na pogovoru na Bledu predstavil nadaljnje slovensko ravnanje pri odhodu iz Jugoslavije. 

Jožeta Pučnika je 2. februarja na Bled povabil koordinacijski odbor radovljiškega Demosa, ki je pripravil pogovor o Sloveniji po plebiscitu. Pučnik se je na pogovoru med drugim dotaknil takratnega hudega gospodarskega položaja v Sloveniji in opozoril, da se pri tem rado pozablja, da je to dediščina komunistično-socialistične ekonomije. A večina pogovora je bila namenjena odnosom v Jugoslaviji. Pučnik je bil pri tem popolnoma jasen: “Naš program ni več iskati pot, kako bi v Jugoslaviji ostali skupaj. V ospredju je samo še zahteva, da se pogovorimo, kako bi na miren, čim bolj demokratičen način in ob čim manjši gospodarski škodi lahko odšli vsak na svojo pot. To pa ne izključuje posebnega odnosa do Hrvaške,” poroča Vlada RS. 

Pučnik je po poročanju časnika Delo tudi povedal, da je bilo pred dnevi na koordinaciji sklenjeno, da bo predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan v Beogradu postavil drugačno stališče, kot ga je Slovenije postavljala doslej. Kot je dejal predsednik sveta Demosa, smo v Sloveniji ugotavljali, da dotedanje slovensko prizadevanje za konfederacijo v okviru takratne federacije ni obrodilo sadov in da smo se bili v jugoslovanskem okviru pripravljeni pogovarjati samo še o ločevanju in razreševanju vezi te federacije. “To stališče pomeni, da ne verjamemo v vsejugoslovansko reševanje in ponovno zahtevo, da se v Jugoslaviji vzpostavi pogajalski okvir, v katerem bi delegacije posameznih republik skušale najti pot, kako oditi narazen.” 

Janez Drnovšek, Boris Rauschenbach in Franjo Tuđman v Davosu. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

“Vse pa kaže, da na to nimamo časa čakati pet mesecev, kot nas obvezuje zakon, ki je bil sprejet na plebiscitu. Stvari se dogajajo tako hitro, da vse kaže, da bo do odločitve o slovenski samostojnosti prišlo že prej.” Medtem ko je Pučnik na Bledu v svojem značilnem odkritem pristopu nalival čistega vina, je slovenski član jugoslovanskega zveznega predsedstva Janez Drnovšek na debatnem večeru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v Švici med drugim povedal: “Vse opcije so mogoče, tudi mirna dezintegracija države, če se lahko o njej dogovorimo, ali pa koncept ohlapne konfederacije, ki sta ga Slovenija in Hrvaška že predlagali.”

Pojavijo se zahteve po skupni državi vseh Srbov

Drnovšek je po pisanju Dela zbranim povabljencem in novinarjem, ki jih je seveda zelo zanimalo, kako se bo razpletla jugoslovanska kriza, tudi pojasnil, da sam ne izključuje nesomerne povezave oziroma asimetrične asociacije, v kateri bi imela Slovenija in Hrvaška bolj ali manj neodvisen status in zgolj rahlo vez s preostalim delom države. V Davosu pa se je mudil tudi hrvaški predsednik Franjo Tuđman, ki je moral odgovarjati na vprašanja glede telegrama, ki mu ga je prav na svečnico poslal predsednik jugoslovanskega zveznega predsedstva, Srb Borisav Jović. Jović je v telegramu, ki je seveda vzbudil tudi pozornost tujine, hrvaškemu predsedniku med drugim zagrozil, da bo JLA šla do konca glede razoroževanja rezervnih enot hrvaške policije in pri pregonu hrvaškega obrambnega ministra Martina Špeglja. Tuđman je tujim novinarjem zagotovil, da je Špegelj še vedno na Hrvaškem in da ga ne bodo izročili JLA. Med Srbi pa je vse bolj vrelo. V Beogradu se je tako 2. februarja v eni od tamkajšnjih dvoran zbralo 5.000 protestnikov, ki so zahtevali, da vsi Srbi živijo v eni državi.

Zadnje novice

Sorodne vsebine

1 KOMENTAR