V torek, 9. aprila, sta Mladini na žulj stopila ekonomist Rado Pezdir in odgovorni urednik spletnega portala Portal Plus Dejan Steinbuch, zaradi česar je Mladinin novinar v odziv objavil zaupne podatke z izrezkom spiska članov stranke SDS iz leta 1994. Problematično samo po sebi je že, da s temi podatki razpolaga nekdo zunanji, kaznivo pa ni samo objavljanje zasebnih podatkov, temveč tudi posedovanje zaupnih podatkov.
“Alo tviteraši,” je začel svoj nagovor novinar Mladine Borut Mekina. “Danes sta na Mladino gnojnico zlivala Steinbuch in Pezdir v reviji Reporter. Odgovarjamo na kratko, z izrezkom iz spiska članov stranke SDS.”
Ni točno znano, kaj je Mekina s tem želel doseči, a v nobenem primeru se zanj ni dobro končalo. Resnici na ljubo, če bi zaupne zasebne podatke o svojih političnih nasprotnikih na spletu delil kdo drug, bi bili najbrž odzivi veliko silovitejši.
Tako je informatik in ekonomist Tomaž Štih na Twitterju komentiral, da “provladna Mladina očitno odslej razpolaga tudi s spiski članstva opozicijskih strank iz devetdesetih, polnimi osebnih podatkov”. Po njegovih trditvah naj bi bile najverjetnejši vir za te informacije ravno domače obveščevalne službe, o delu ali nedelu katerih smo lahko v zadnji dneh ogromno slišali. To je po mnenju Štiha vredno preiskave parlamentarne komisije.
Odgovorni urednik spletnega portala Portal Plus Dejan Steinbuch, o katerem je informacije Mekina objavil na spletu, je opozoril, da “javna objava izpiska članstva Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) iz leta 1994 predstavlja kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov”. Steinbuch je takrat napovedal, da bo zaradi tega Mekino in Mladino prijavil informacijski pooblaščenki, kar je namreč tudi vse, kar lahko naredi.
Steinbuchova napoved v sredo je pomenila trenutek streznitve za Mekino, ki je nekaj ur pozneje spremenil ton, s katerim je še dan prej napadal. “Dragi tviteraši,” je spet začel Mekina, “verjetno sem se včeraj malce prenaglil. Prizadetim, Dejanu Steinbuchu in Radu Pezdirju, bi se rad opravičil, ker sem objavil njihove osebne podatke – izpisek iz evidence članov stranke SDS, informacijo sem že umaknil.”
Če je Mekinov izgovor zadostoval Nataši Pirc Musar, pa se informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ni oglasila. Opravičilo je sprejel tudi Steinbuch. Je pa na izjavo Pirc Musarjeve opozoril Štih, ki se je spraševal, ali bi se ta enako odzvala kot pooblaščenka zgolj zato, ker je bil tvit umaknjen.
“Nepooblaščena oseba razpolaga s celotnim spiskom ne-javnega članstva opozicijske stranke. Bi se kot pooblaščenka prenehala ukvarjati s primerom, ker je tvit umaknjen? Ne bi, ker dobro veš, da to ni šala. To zahteva širše pojasnilo in ne umik tvita,” je zapisal Štih.
Razkrivanje zasebnih podatkov
Vsekakor je zaskrbljujoče dejstvo, da imajo pri Mladini zasebne spiske članstva opozicijskih strank, ki so jih pripravljeni tudi objaviti. Kakor je opozoril že Štih: resda je šlo za izsek objavljenih zasebnih podatkov iz leta 1994 in mogoče večina teh podatkov ni relevantnih. A še vedno ostaja dejstvo, da je Mekina ravnal protizakonito.
Gre namreč za tako imenovani “doksing”, tj. prakso na internetu, kjer se brez dovoljenja objavlja osebne podatke posameznikov ali organizacij s škodljivim namenom. Tudi v Sloveniji to ni dovoljeno, kar dokazuje tudi tisto klavrno Mekinovo “opravičilo”, s katerim je želel vzbuditi občutek, da njegovo razkritje zasebnih podatkov ni povzročilo nikakršne škode.
R. O./Nova24TV
