Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Ministru za obrambo Mateju Toninu se zdi ključno, da bi lahko v Sloveniji imeli mlajše častnike, saj so slovenski častniki na prvi dolžnosti starejši od tistih v zvezi Nato za pet let. Vojaška akademija, ki bi bila ustanovljena na željo slovenske vojske, pa bi jim pri tem lahko pomagala pri zagotovitvi mlajšega kadra, ki bi bil tudi lahko izobražen v naravoslovni smeri, saj potrebujejo v vojski več biologov, informatikov in elektrotehnikov. “Razumem, da imajo določene zadržke na Fakulteti za družbene vede, na katedri za obramboslovje, ki predvsem proizvajajo družboslovni kader. Upam pa, da tudi nas razumejo na ministrstvu za obrambo, zaradi vsesplošnega razvoja tehnike v vojski potrebujemo vse bolj kadre naravoslovnih smeri,” je po obisku centra vojaških šol ocenil Tonin.
Poslanci Nove Slovenije in SDS so ta teden v zakonodajni postopek vložili predlog dopolnitve zakona o visokem šolstvu, ki bi omogočila ustanovitev in akreditacijo visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja. Umeščen bi bil v strukturo slovenske vojske, deloval pa bi v okviru centra vojaških šol. Zavod bi bil na prvi bolonjski stopnji, na katerem bi bil študij interdisciplinaren in bi bil soizvajalec skupnega študijskega programa z drugimi visokošolskimi zavodi, oziroma univerzami, ki bi akreditirale in razpisale študijske programe z vojaškim izobraževalnim modulom.
S tem bi se povprečna starost častnikov na prvi dolžnosti z zdajšnjih 28 znižala na 23 let. Osrednji mediji so včeraj poročali, da so na katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede presenečeni nad predlogom ustanovitve vojaške akademije, proti pa so tudi v delu opozicije. Predlog sprememb zakona o visokem šolstvu ta proces po mnenju katedre za obramboslovje, ignorira in želi ustanoviti notranji vojaški zavod, ki bi bil izločen iz javnega sistema izobraževanja, kar je sicer v nasprotju s siceršnjimi evropskimi trendi.
Še korak dlje je šla profesorica na katedri za obramboslovje, nekdanja ministrica dr. Ljubica Jelušič, ki trdi, da je bil predlog napisan v vojski. Povedala je, da je sporno, da je vojska, ki bi morala biti po ustavi in zakonu politično nevtralna, predlog odnesla poslancema dveh političnih strank, ki sta ga nato vložili v parlamentarno proceduro.
Imamo precej višjo starost “novih” častnikov kakor pa v drugih državah zveze Nato
Po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina imamo osnovni problem, da so slovenski častniki relativno starejši od tistih kolegov v drugih Nato vojskah. “Pri drugih Nato državah dobijo zgrajenega častnika nekje pri 23 letih, mi pri 28 letih, ker je situacija taka, da morajo najprej narediti fakulteto, doseči 7. stopnjo izobrazbe in potem še izpolniti vsa ostala vojaška izobraževanja, da pridejo do častniškega čina,” je obrazložil. Ko so se pogovarjali z enim izmed centrov vojaških šol, je to bil eden izmed problemov, ki so ga želeli nasloviti. “In so seveda prišli s konkretnim predlogom, v centru vojaških šol so meni kot ministru, kot njihovemu predstojniku so mi podali predlog, kaj bi bilo potrebno spremeniti.”
Foto: STA
Tonin je najprej opravil razgovor z ministrico za šolstvo dr. Simono Kustec, ker gre za spremembo zakona o visokem šolstvu, ki spada pod njen resor. “Ona mi je dejala, da ne načrtujejo spremembe v tem mandatu. Zato smo enostavno spisali ta predlog zakona na ministrstvu za obrambo in jaz sam sem zaprosil poslance, če lahko ta zakon vložijo v proceduro,” je pojasnil in dodal, da tukaj ni ničesar spornega. “Jaz mislim, da so bili tukaj vsi demokratični standardi spoštovani. Vojska je ministru za obrambo povedala, kje je problem, jaz pa kot minister za obrambo skušam sedaj ta problem razrešiti.”
V vojski potrebujejo več častnikov naravoslovnih smeri
S tem zakonom bi dobili tudi častnike, ki bi bili bolj ali manj naravoslovnih ved oziroma izobrazbe, kar se Toninu zdi ključno za prihodnji razvoj Slovenske vojske. “Razumem, da imajo določene zadržke na Fakulteti za družbene vede, na katedri za obramboslovje, ki predvsem proizvajajo družboslovni kader. Upam pa, da tudi nas razumejo na ministrstvu za obrambo, zaradi vsesplošnega razvoja tehnike v vojski potrebujemo vse bolj kadre naravoslovnih smeri,” je ocenil. Pri tem najbolj nujno potrebujejo kadre, kot so biologi, informatiki, elektrotehniki. “To so predvsem izobrazbene smeri, ki si jih želimo za prihodnje slovenske častnike.”
Foto: Zajem zaslona Nova24TV
Tonin zavrača očitke katedre za obramboslovje, da bi želeli ustanoviti notranje-vojaški zavod, ki bi bil izločen iz javnega sistema izobraževanja. “To ne drži. Mi planiramo in tudi ta sprememba zakona je napisana v tej smeri, da bodo tudi za ta zavod veljala popolnoma enaka pravila, kot za ostale javnošolske zavode,” je pojasnil in pri tem izpostavil, da imajo pri tem samo problem, da po sedanjem zakonu to lahko naredi le ministrstvo za šolstvo, ne more pa tega narediti ministrstvo za obrambo. “Veljali bodo enaki standardi, kot v preostalem delu javnošolskega sistema, kar se tiče habilitacije in vseh ostalih stvari. Edina razlika bo, da bo stroške tega zavoda prevzelo seveda ministrstvo za obrambo.”
ODGOVOR NA ČLANEK OBJAVLJEN DNE 3.12.2021
Spoštovani,
V članku »Minister za obrambo Tonin razložil zakaj potrebujemo vojaško akademijo, Levica se ob tem znova razburja« z dne 3.12.2021 je bilo navedenih nekaj trditev, ki zahtevajo dodatna pojasnila Katedre za obramboslovje.
“Razumem, da imajo določene zadržke na Fakulteti za družbene vede, na katedri za obramboslovje, ki predvsem proizvajajo družboslovni kader. Upam pa, da tudi nas razumejo na ministrstvu za obrambo, zaradi vsesplošnega razvoja tehnike v vojski potrebujemo vse bolj kadre naravoslovnih smeri.”
Študij obramboslovja izobražuje civilne strokovnjake za področja nacionalne in mednarodne varnosti, nudi pa tudi dobro osnovo za zaposlitev v Slovenski vojski, kjer na Šoli za častnike diplomanti nadgradijo svoja znanja z vojaškim znanjem in vojaškimi veščinami. Nadaljnja poklicna pot naših diplomantov je zelo raznovrstna, in zaposlitev v Slovenski vojski (SV) oz. nadaljevanje usposabljanja na Šoli za častnike SV, je samo ena izmed možnosti. Glede na določbo Zakona o službi v Slovenski vojski v 49. členu, da je »(9) Ustrezna izobrazba za častnike do čina podpolkovnik najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven).«, so diplomanti katerekoli smeri študija na prvi stopnji izenačeni pri pogojih za vstop v Častniško šolo, in diplomanti obramboslovja nimajo pri dostopu do ŠČ nobenih posebnih ugodnosti. Odločitev za takšno izobraževanje bodočih častnikov SV je temeljila na upoštevanju večih dejavnikov, med drugim zaradi majhnega obsega vojske, ki dejansko ne izkazuje potrebe in smotrnosti obstoja samostojne vojaške šole oz. zavoda, in tudi zaradi potrebe po raznolikih znanjih, ki jih častniki SV, ki so bili pred tem izobraženi v civilnem visokem šolstvu, prinašajo v samo Slovensko vojsko. Če bi se Slovenija odrekla temu sistemu, bi moral vojaški visokošolski zavod akreditirati lastne naravoslovne programe za vse profile, ki bi jih hipotetično potrebovala, kar pa je za majhno državo nesprejemljivo.
Zavedajoč se predpisane zakonodaje na Katedri za obramboslovje nikoli nismo trdili, da so za častniški zbor primerni samo družboslovci. V posameznih generacijah ŠČ sta največ eden do dva kandidata z diplomo z obramboslovja. Podpiramo izobraževanje častnikov SV v sodelovanju z javnimi visokošolskim sistemom, iz katerega je mogoče zagotoviti primeren kader različnih smeri in profilov.
»Pri drugih Nato državah dobijo zgrajenega častnika nekje pri 23 letih, mi pri 28 letih, ker je situacija taka, da morajo najprej narediti fakulteto, doseči 7. stopnjo izobrazbe in potem še izpolniti vsa ostala vojaška izobraževanja, da pridejo do častniškega čina,”
Ker je starostna struktura pripadnikov SV takšna, da je potrebno kader (na vseh ravneh, ne samo častniški) pomladiti, smo na Katedri za obramboslovje sprejeli predlog SV, da skupaj z njimi in že z nekaterimi drugimi fakultetami javnih slovenskih univerz, skupaj oblikujemo študij. In sicer tako, da v 6. semestru (torej v drugi polovici tretjega oz. zadnjega letnika) prve stopnje študija, študenti, ki imajo sklenjeno pogodbo s SV, izberejo tri izbirne predmete, ki se bodo izvajali v sodelovanju s SV. Na takšen način bodo ti študenti, ko bodo diplomirali na 1. stopnji študija Obramboslovja, istočasno opravili tudi šolo za častnike SV, in pridobili najnižji častniški čin, pri bistveno nižji starosti kot zdaj. Starostna struktura SV je neprimerna iz drugih razlogov, tudi zaradi tega, ker velik delež kandidatov na šoli za častnike prihaja iz podčastniškega kadra.
Diplomanti 1. stopnje študija na fakultetah so povprečno stari 23 let. Če bi v Šolo za častnike SV že doslej sprejemali predvsem diplomante takoj po končanem študiju, bi bila povprečna starost častnikov v prvem častniškem činu zagotovo nižja od 28 let. Ker pa se na ŠČ vpisuje večje število podčastnikov, ki so pred tem že več let zaposleni v SV, se povprečna starost častnikov na začetku častniške poti zvišuje.
“Jaz mislim, da so bili tukaj vsi demokratični standardi spoštovani. Vojska je ministru za obrambo povedala, kje je problem, jaz pa kot minister za obrambo skušam sedaj ta problem razrešiti.”
Naj še enkrat poudarimo, da mora biti izobraževanje častnikov Slovenske vojske v javnem interesu in vse morebitne spremembe sprejete z najvišjim nacionalnim in političnim konsenzom. Način na katerega je minister Tonin poskušal »razrešiti« to vprašanje, tako, da ga je predal dvema političnima strankama, naj predlog vložita po hitrem postopku, je nesprejemljiv in v nasprotju z temeljnimi demokratični načeli zahodnih držav, kjer veljajo visoki standardi civilnega nadzora nad obrambnim sektorjem in visoki standardi politične nevtralnosti nacionalnih oboroženih sil.
Doc. dr. Jelena Juvan, predstojnica
Katedra za obramboslovje
