Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Minister Marjan Dikaučič je na današnji novinarski konferenci predstavil ključne uspehe in dosežke Slovenije s področja pravosodja v času predsedovanja Slovenije Svetu EU. Ocenil je, da je bilo naše delo uspešno. “Napredek smo dosegli pri pomembnih pravosodnih fajlih. Sam pa bi še dodal, da je bil dialog, tako s komisarjem kot tudi drugimi deležniki, ves čas našega predsedovanja konstruktiven.” V šestih mesecih je bilo v okviru pravosodnega dela izvedenih 15 dogodkov. Pet od teh na visokem nivoju, osem pa v soorganizaciji ministrstva za pravosodje. Izpeljanih je bilo tudi 62 sestankov delovnih skupin, pet političnih trialogov, v sklopu katerih je bilo tudi 14 tehničnih sestankov. Bilo je tudi 82 različnih konferenc, forumov, zasedanj, od tega 16 na visokem nivoju.
Kar se tiče konkretnih dosežkov, sta glede sistema e-CODEX Evropski svet in Evropski parlament dosegla začasni dogovor o uredbi o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih, ki zagotavlja vzdržen sistem za enostavno komunikacijo pravosodnih organov v čezmejnih postopkih, je uvodoma izpostavi minister Marjan Dikaučič. Glede usklajevanja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah in Okvirnega sklepa Sveta o skupnih preiskovalnih skupinah s pravili EU o varstvu osebnih podatkov je bilo na COREPER II potrjeno končno besedilo obeh zakonodajnih aktov.
Evropski svet je po besedah ministra Dikaučiča glede Direktive o obdelavi osebnih podatkov s strani policijskih in pravosodnih organov sprejel Stališče in ugotovitve Sveta o uporabi direktive o obdelavi osebnih podatkov s strani policijskih in pravosodnih organov. Glede Uredbe o insolventnosti je bila sprejeta uredba, katere končni namen je posodobitev seznamov različnih vrst insolvenčnih postopkov in stečajnih upraviteljev, da se omogoči nemoteno odvijanje evropskih čezmejnih insolvenčnih postopkov.
COREPER II je glede Konvencije o priznanju sodnih odločb odobril posvetovanje s parlamentom glede odločitve Sveta o pristopu EU h konvenciji o priznanju sodnih odločb, ki omogoča boljši dostop do sodnega varstva za stranke v postopkih v EU. Glede Haaške konvencije iz leta 1980 je bil sprejet sklep o privolitvi za pristop Jamajke in Bolivije k Haaški konvenciji iz leta 1980, ki ureja civilnopravne vidike mednarodne ugrabitve otrok.
Digitalizacija pravosodja je predstavljala eno od prioritet
Eno izmed naših prioritetnih področij je bila digitalizacija pravosodja. V okviru tega nam je po besedah Dikaučiča uspelo doseči začasni dogovor o predlogu uredbe o sistemu e-CODEX, katere glavni cilj je omogočiti digitalizacijo čezmejnega pravosodnega komuniciranja in olajšati dostop do sodnega varstva za državljane in podjetja. “E-CODEX omogoča medsebojno povezavo različnih nacionalnih sistemov e- pravosodja za izmenjavo podatkov, povezanih s primeri v kazenskih in civilnih zadevah. Cilj kompromisa je torej zagotoviti trajnosten, dolgoročni pravni okvir za sistem, da se njegovo upravljanje prenese na agencijo EU,” je poudaril.
Kot je povedal, smo začeli tudi z uvodnimi razpravami glede novega zakonodajnega paketa na področju digitalizacije. Ta sveženj vključuje horizontalni inštrument za digitalizacijo pravosodja, pravila za ravnanje Eurojusta z informacijami o zadevah povezanih s terorizmom ter izboljšanje digitalnega okvirja za skupne preiskovalne skupine. Ključna prednostna naloga na področju pravosodja je bilo varovanje človekovih pravic v luči izzivov, ki jih predstavljajo nove tehnologije in uporaba interneta. “O pravosodnih vidikih predloga akta o umetni inteligenci smo razpravljali na julijskem neformalnem zasedanju na Brdu. Prav tako smo izmenjali poglede v zvezi z digitalno zapuščino. O regulaciji umetne inteligence, etičnih vidikih in pa temeljnih pravicah smo gostili tudi virtualno video konferenco. Spletno konferenco smo pripravili tudi na temo boja proti sovražnemu govoru na spletu. Decembra pa smo opravili razpravo o izzivih povezanih z bojem proti sovražnemu govoru in pa dejanjem iz sovraštva, dobrih praksah dviga prijav tovrstnih dejanj, kakor tudi o ukrepih za pomoč žrtvam,” je povedal.
Eno naših prioritet so po besedah ministra predstavljale tudi pravice otrok. Na neformalnem zasedanju so obravnavali otroku prijazno pravosodje in se osredotočili na vprašanje zaščite otrok in pa otrokovih pravic v sodnih postopkih. “Na delovni skupini smo nato nadaljevali delo glede strategije EU o otrokovih pravicah in se zavzeli za potrditev sklepov Sveta o strategiji na oktobrskem svetu PNZ, vendar kompromisa žal nismo dosegli. Skupaj s Komisijo smo organizirali tudi hibridno konferenco glede implementacije prenovljene Uredbe Bruselj IIa, ki predstavlja temeljni gradnik evropskega pravosodnega sodelovanja v čezmejnih zakonskih sporih in pa sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, vključno z varstvom in vzgojo otroka, pravico do stika z otrokom in mednarodno ugrabitvijo otroka.” je
Nadaljevali smo delo preteklih predsedstev glede oblikovanja notranjih pravil EU, ki bodo urejala vprašanja vezana na pristop EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. S tem bo spoštovanje človekovih pravic s strani EU podvrženo zunanjemu nadzoru Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, s čimer bo sistem varstva človekovih pravic v Uniji po besedah ministra dopolnjen in seveda tudi bolj okrepljen. “Pristop bo okrepil to potrebno skladnost standardov na področju človekovih pravic po vseh Evropi in pripomogel k usklajenemu razvoju ustrezne sodne prakse obeh evropskih sodišč,” je izpostavil.
“Zaključili smo pogajanja o pristopu EU k Haaški konvenciji o priznavanju in izvrševanju tujih sodb v civilnih ali gospodarskih zadevah, kar bo povečalo dostop do pravnega varstva za podjetja in državljane ter povečalo pravno varnost v mednarodni trgovini in pa naložbah. S parlamentom smo tekom predsedovanja vodili intenzivna pogajanja o predlogu uredbe o e-dokazih, ki bo urejala čezmejno pridobivanje elektronskih dokazov. Zaradi različnih stališč zakonodajalcev so pogajanja nekoliko zastala, predvsem glede pravil o sistemu obveščanja. V tesnem sodelovanju s francoskim predsedstvom smo kljub temu ohranili intenzivno razpravo s pogajalsko skupino parlamenta. Vse to z namenom, da bosta lahko Svet in parlament v prihodnje dosegla dogovor,” je povedal minister.
Glede dosežkov, ki so bili uresničeni, je minister zatrdil, da vse to ne bi bilo možno doseči brez trdega dela tako bruseljske ekipe kot sodelavcev v Sloveniji, za kar se je vsakemu posebej iskreno zahvalil.
