Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je zmagala koalicija Demos, ki je s tem dobila pravico, da sestavi vlado. Prva demokratična vlada Republike Slovenije je v takratni slovenski skupščini prisegla 16. maja 1990, njen predsednik je postal Lojze Peterle. S tem je bilo vsaj uradno konec enopartijskega komunističnega režima.
Prve svobodne večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni so se zgodile 8. aprila 1990 na cvetno nedeljo. Na prvih splošnih, neposrednih in tajnih volitvah sta nastopili tudi predhodnici Slovenske demokratske stranke, Socialdemokratska zveza Slovenije in Slovenska demokratična zveza. Obe stranki, takrat še zvezi, sta tvorili močno jedro Demokratične opozicije Slovenije, ki je pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika tudi zmagala na volitvah.
Zmaga Demokratične opozicije slovenije DEMOS
Volitve 8. aprila 1990 so prinesle zmago demokratični koaliciji Demos in so predstavljale prelom s politično diktaturo. V napetem obdobju po volitvah so v Demosu stekli pogovori in razprave o sestavi vladne ekipe. Že v predhodnih dogovorih je bilo sklenjeno, da bo mandatarja za sestavo vlade predlagala stranka, ki bo na volitvah znotraj koalicije Demos dosegla najboljši rezultat. Kljub temu, da je največ glasov dobil SKD, pa je bilo prvotno mandatarstvo ponujeno dr. Jožetu Pučniku. Slednji je mandatarstvo zavrnil in ga prepustil prvaku SKD Lojzetu Peterletu, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi demokratično izvoljen predsednik vlade samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Oblikovanje prve demokratične vlade
Na podlagi dogovora o imenovanju mandatarja je Demos 24. aprila 1990 formalno predlagal Lojzeta Peterleta za predsednika Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Za predsednika skupščine pa je bil predlagan, tudi kasneje izvoljen, eden izmed pomembnejših členov SDZ France Bučar. Sledila so intenzivna pogajanja o sestavi vlade in kadrovsko zapolnitvijo ključnih sekretariatov oziroma ministrstev. V 27-članski vladni ekipi je obrambni resor prevzel predsednik 14. vlade RS in predsednik SDS Janez Janša. Predsedstvo Republike Slovenije je nato formalni mandat za sestavo vlade 11. maja 1990 podelilo Lojzetu Peterletu. Dober mesec po prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni je bila 16. maja 1990 z večino glasov v Skupščini Republike Slovenije izvoljena Demosova vlada, ki je Slovenijo popeljala v samostojnost.
Postavila temelje slovenske samostojnosti
Demosova vlada je prisegla ravno v času, ko se je izvrševal operativni ukaz o razoroževanju TO. Namreč natanko en dan pred prisego je bil izdan ukaz, ukrep, ki se je pripravljal že dalj časa in je skoraj v celoti razorožil slovensko TO ter ogrozil osamosvojitev Slovenije. Izbira datuma veleizdaje Slovenije verjetno ni naključna, saj sovpada z dnevom konstituiranja Demosove vlade. Toda kljub vihravim časom je Demosova vlada prepoznala težo usodnega trenutka in izpolnila večstoletne želje slovenskega naroda po lastni državi, v kateri bomo Slovenke in Slovenci sam svoj gospodar. Ko je šlo zares, je bila koalicija Demos tista, ki je s svojim delovanjem postavila temelje slovenske samostojnosti in sprožila dogodke, ki so Slovenijo popeljali do uvedbe večstrankarskega demokratičnega sistema. Demosova vlada je popeljala Slovenke in Slovence na plebiscit o samostojnosti in uspešno izvedla osamosvojitvene procese ter omogočila suvereno in neodvisno državo slovenskega naroda.
Vlada z več kot 20 resorji v času slovenske samostojnosti
Prvo demokratično izvoljeno vlado je torej vodil Lojze Peterle. Po njegovih besedah si je takratna nova vlada kot glavno nalogo zadala politično in gospodarsko osamosvojitev Slovenije, kar je tudi uresničila. Nasploh je po oceni njenega predsednika Lojzeta Peterleta udejanjila večino zadanih ciljev. S tem se bo za večno zapisala v slovensko narodno zgodovino.
Vlada je imela kar 23 resorjev, toliko jih je imela le še vlada Janeza Drnovška, ki ji je sledila. Odgovor zakaj toliko, je po besedah Peterleta preprost. “Enostavno smo prevzeli star zakon, ki je določal toliko resorjev. To je bilo nujno, sicer bi se zapletli že pri tem vprašanju,” je dejal za STA. No, to prehodno stanje nazorno kaže tudi zgornja fotografija, saj je bil v času prisege Demosve vlade v takratni skupščini RS še kip jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita.
Kmalu po imenovanju je vlada predstavila podroben program. Med glavne strateške usmeritve je uvrstila samostojen in neodvisen pravni sistem Slovenije, primarnost pravnih aktov Slovenije pred akti drugih držav, lastno državno upravo in sistem javnih financ, popolno samostojnost pri obrambi države in lastne oborožene sile, neodvisno zunanjo politiko ter učinkovit gospodarski sistem.
Med novo oblastjo in opozicijo je vladalo nezaupanje, a so kljub temu dosegli načelen dogovor o osamosvojitvi. Demos se je odločil za izvedbo plebiscita o osamosvojitvi, ki ga je na koncu podprla tudi opozicija. 6. decembra 1990 je tako skupščina sprejela zakon o plebiscitu, 23. decembra pa so državljani z veliko večino glasovali za samostojnost in neodvisnost Slovenije.
Dogodki so se nato hitro vrstili. V Sloveniji je 20. februarja 1991 prenehal veljati pravni red SFRJ. S sprejetjem amandmaja k slovenski ustavi so bili razveljavljeni vsi členi ustave, ki so izvrševanje suverenosti republike prenašali na federacijo. Marca je skupščina sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.
Junija sta bila sprejeta še ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter Deklaracija o neodvisnosti in 26. junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost in neodvisnost. Demosova vlada je izpolnila obljubo, začel pa se je (tudi oborožen) boj za njeno dejansko uresničitev.
Po 10-dnevni vojni je bila julija 1991 ob posredovanju Evropske skupnosti sprejeta Brionska deklaracija, ki jo je slovensko vodstvo sprejelo z cmokom v grlu, saj je med drugim predvidevala trimesečno zamrznitev osamosvojitvenega projekta. A izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna in da toka osamosvojitve ni bilo več mogoče obrniti nazaj. To so spoznali tudi v Beogradu in pristali na umik Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. To se je zgodilo v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil še njen zadnji agresorski vojak.
Prva velika razhajanja so povzročili drugačni pogledi na privatizacijo
Poleg osamosvojitve je bilo med ključnimi nalogami Peterletove vlade gospodarsko okrevanje Slovenije. Prehod v tržno gospodarstvo je bil namreč, skupaj s privatizacijo, zahteven podvig, še otežen zaradi globoke gospodarske krize v drugi polovici 80. let, visoke inflacije in izgube jugoslovanskih trgov, ki je povzročila propad številnih podjetij in rast brezposelnosti. Zapletalo se je tudi z lastninskim preoblikovanjem podjetij, kjer so se pogledi v vladi, širši politiki in tudi v tedanji ekonomski stroki razhajali. Pri tem se je Slovenija na koncu podala na pot lastninskega preoblikovanja, ki je s certifikati ponudila možnost lastništva širokemu krogu državljanov.
Zaradi vse večjih razhajanj v Demosu je DZ 14. maja 1992 izglasoval konstruktivno nezaupnico Peterletovi vladi ter izvolil novo vlado iz pretežno levosredinskih strank pod vodstvom Janeza Drnovška (LDS). “Potem, ko smo izpeljali osamosvojitev in zavarovali Slovenijo navzven, se je namreč znotraj Demosa začel boj za oblast, ki je zasenčil skupne cilje,” razloge za razpad Demosa vidi Peterle. “Zapletlo se je predvsem pri tem, da je imela Slovenska demokratična zveza drugačen pogled na privatizacijo in privatizacijskega zakona ni podprla. Od tam so nato prišle tudi pobude za zamenjavo predsednika vlade in razpust Demosa,” ugotavlja.
Čeprav je mandat vlade trajal le dve leti, pa je po oceni Peterleta dosegla večino stvari, ki si jih je zadala. “Razglasili smo svojo državo, dosegli mednarodno priznanje, uvedli svoj denar, izvedli številne demokratične reforme, ki so popeljale Slovenijo v smeri demokratične države … Skratka dosegli smo vse, o čemer smo kot narod sanjali,” pravi Peterle. Slednji je sicer prepričan, da bi Slovenija dobila še “solidnejšo osnovo” za naprej, če bi mandat vlade trajal štiri leta.
V soboto dopoldne bo v predsedniški palači potekala slovesnost ob 30. obletnici izvolitve osamosvojitvene vlade, na kateri bosta govornika Peterle in predsednik republike Borut Pahor.
Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.
V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.
Hvala Vam.
