Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je v ponovljenem sojenju Milka Noviča oprostil obtožbe umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. V obrazložitvi sodbe je sodnik Zvjezdan Radonjić navedel, da je dokazano, da Novič ni storilec. Opozoril je tudi na hude napade, ki naj bi jih bil deležen, ker je želel Noviču zagotoviti pošteno sojenje.
Predsednik sodnega senata Radonjić je v izreku sodbe dejal, da je jasno, da Novič v času, ki ga je imel na voljo, ni mogel priti na kraj umora. Danes, še pred zaključnimi besedami, je Radonjić namreč prebral uradni zapisnik z nedavne rekonstrukcije dogajanja v času umora, ko so na terenu merili čas, ki bi ga Novič potreboval od doma do kraja umora. Merjenje je po besedah sodnika pokazalo, da bi za to potreboval od 11 do 14 minut, v realnem času, to je pred novoletnimi prazniki, ko je gneča večja, pa od 15 do 18 minut.
Po sodnikovih besedah je bil čas, ki naj bi ga Novič imel na voljo, da pride na kraj umora in ga izvede, v najslabšem primeru osem minut, po ugotovitvah vrhovnega sodišča, ki je ugodilo zahtevi za revizijo prvega sojenja, pa je bil ta čas lahko še krajši, in sicer šest minut, je navedel sodnik.
V obrazložitvi sodbe je zato ugotovil, da “ne samo, da ni dokazov, da je kriv, ampak je popolnoma dokazano, da ni storilec”.
Tudi bazne postaje mobilne telefonije, na katere se je v času umora in po njem priklapljal Novičev telefon, ko je ta prejel in poslal nekaj sms-sporočil, po sodnikovih besedah ne dokazujejo obdolženčeve krivde. Nemogoče se mu zdi, da bi Novič praktično s kraja umora odgovarjal na šaljiva sporočila, ki mu jih je pošiljal neznanec.
Povsem jasno je tudi nakazal, da bi Jamnikov umor lahko bil povezan z nagovarjanjem k umoru še enega izmed vodilnih na Kemijskem inštitutu, Janeza Plavca, zaradi česar na sodišču poteka sojenje Michelu Stephanu. Tožilstvo je pozval, naj začne preiskovati, kako so potekali nekateri posli na Kemijskem inštitutu.
Pritiski na sodnika
Že v uvodu pa je Radonjić opozoril na hude pritiske, ki jih je bil deležen. Že takoj po prvih narokih so se namreč po njegovih besedah začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira in da naj začne soditi, kot je treba. Med drugim naj bi njegovo kaznovanje predlagal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Deležen je bil tudi številnih izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju, je dejal.
Sporočilo vseh teh pritiskov je bilo po njegovih besedah jasno: to je, da kot sodnik ne sme soditi pošteno. Kdo je v ozadju vsega tega, ne ve, je pa prepričan, da odločitve segajo v same vrhove pravosodja.
Napovedal je, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa da bo verjetno tudi v suspenzu: “To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero,” je dodal. Sodbo naj bi spisal do sredine junija.
Tožilka tudi tokrat zahtevala 25 let zapora
Tožilstvo je sicer za Noviča, ki je bil v prvem sojenju obsojen na 25-letno zaporno kazen, a je vrhovno sodišče sodbo nato razveljavilo, tudi tokrat zahtevalo 25 let zapora. Tožilka Blanka Žgajnar je namreč v zaključnih besedah vztrajala, da je bilo Noviču očitano kaznivo dejanje v celoti dokazano.
Med drugim je ocenila, da je Novič umor zagrešil iz brezobzirnega maščevanja, ker je bil Jamnik direktor Kemijskega inštituta, s katerega je bil Novič krivdno odpuščen, in ker je imel z Jamnikom več nerazčiščenih postopkov.
Med dokazi, ki naj bi potrjevali Novičevo krivdo, je omenila “seznam za fentanje”, dejstvo, da je le nekaj dni po domnevnem umoru sredi zime čistil kolo, s katerim naj bi se odpeljal na kraj umora, pooblaščenec Jamnikove žene kot oškodovanke Miha Kunič pa je k temu dodal še, da Novič, potem ko je izvedel za streljanje, ni poklical žene in je vprašal, kako je, čeprav je vedel, da je na istem dogodku kot Jamnik.
Tožilka je oporekala tudi načinu rekonstrukcije dogajanja. Menila je, da jo je sodišče izvedlo prepočasi.
Novičev odvetnik Jože Hribernik je nasprotno v zaključni besedi zatrdil, da v petih letih na sodišču ni bilo mogoče videti niti enega dokaza o Novičevi krivdi, vsa zadeva pa da je šla mimo zdrave pameti, katere posledica je le dolgoletno trpljenje Noviča in njegove družine.
Opozoril je, da je Novič doktor kemije in da nekaj ur po dogodku zagotovo ne bi odšel na zaslišanje na policijo v plašču, v katerem naj bi domnevno moril. Na splošno je ocenil, da pri obtožbi ne gre za usodno zmoto, pač pa načrtno odločitev organov pregona, kako namesto pravega morilca, ki ga ni bilo mogoče najti, obsoditi nedolžnega človeka.
Pri tem je takratnega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča označil za lažnivca, ker je po Novičevi aretaciji v medijih dejal, da so našli morilca in da je ta pred dejanjem nabavil pištolo. Lažnivec je po njegovi oceni tudi sodni izvedenec Franc Sablič, ker je na sodišču govoril, da ima Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) ustrezne akreditacije za preiskavo delcev streljanja, česar pa NFL takrat naj ne bi imel. Izsledki NFL so sicer potrdili, da delci streljanja, najdeni na Novičevem plašču in koži, ustrezajo delcem, najdenim na kraju umora, česar pa nato niso mogli z gotovostjo potrdili nemški izvedenci.
