Piše: Spletni časopis
Dopolnitev zakona o javnih financah (ZJF-K) za milijardni finančni inženiring, o katerem bo državni zbor odločal na izredni seji 18. decembra 2025 in med drugim ukinil omejitev, kako sme vlada zapravljati državne rezerve in rezervacije, da bosta denar iz proračunskih rezervacij za “sanjske stavbe za sodnike” in predvolilne zimske regrese lahko poslej brez kršitve zakona preusmerila Klemen Boštjančič in Robert Golob je tik pred vrati.
Pomisleki glede zmanjšanja transparentnosti poslovanja z javnim denarjem z milijardnim inženiring pred volitvami pa so vse glasnejši. Tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) je v obsežnem mnenju opozorila na sistemske pomanjkljivosti, pa tudi tveganja kršenja ustavne ureditve, ki jih prinaša predlagana ureditev finančnega inženiringa in sprostitev pravil za vladno trošenje splošne proračunske rezervacije.
Vladi se zelo mudi s spremembo zakona, kako bi smeli še bolj pod mizo in na veliko deliti javni denar. Tako so nujo takojšnjega potrditve spremembe zakona v DZ pojasnili:
“Če slednji ne bo sprejet že v letu 2025, ne bo mogoče pravočasno izvesti potrebnih vladnih soglasij (med drugim za KEFI in pogodbe s SID banko), nakazati sredstev ter vzpostaviti ukrepov v prvem četrtletju 2026. Gre za ukrepa v skupni vrednosti 1 milijarde evrov, ki sta ključna za hiter odziv gospodarstva na tržno prestrukturiranje, naraščajoče stroške in negativne gospodarske trende.”
Nova ureditev bi vladi omogočila uporabo denarja brez pravno vezanih kriterijev, kar zmanjšuje preglednost in posega v temeljno načelo delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave) – saj je določanje javne porabe v pristojnosti parlamenta.
Milijarda za obvod in pravno sporna izenačitev
Predlog hitre spremembe bi omogočil izvajanje milijardnega programa finančnega inženiringa tudi preko pravnih oseb, v katerih ima SID banka, ki jo vodi Borut Jamnik, 100-odstotni posredni ali neposredni lastniški delež (tj. SID kapital d.o.o. in SID UPRAVLJANJE PREMOŽENJA D.O.O.) Gre za družbe hčerke in celo vnukinje tega državnega podjetja. S posli preko podpodjetij se še zmanjša transparentnost in državni nadzor.
Podobno z ustanavljanjem hčerinskih družb in celo vnukov poslujejo tudi na državnem holdingu (SDH), katerega vrh si je na začetku mandata z nezakonito čistko nastavil Golob, v začetku letošnjega leta pa je tja “za pomoč upravi” poslal Damirja Črnčeca.
Ustanovili so tudi hčerinsko družbo za posle obrambne industrije, kamor se bodo v prihodnjih letih po obljubah Roberta Goloba na mednarodni ravni o povečevanju deleže BDP za vojsko stekale velikanske vsote denarja, ki ga bo tako mogoče porabljati manj transparentno.
ZPS opozarja, da je predlagana sprememba zakona o javnih financah sporna z vidika enakega obravnavanja (drugi odstavek 14. člena Ustave), saj se na ta način hčerinske družbe SID banke izenačujejo z javnimi skladi in samo SID banko pri dodeljevanju sredstev – kljub temu, da imajo te družbe manj strogo zakonsko določen položaj in manj vzvodov vpliva države.
Najbolj kritično pa je najbrž opozorilo ZPS, da lahko vsi našteti subjekti delijo sredstva finančnega inženiringa brez javnega razpisa, s sklenitvijo neposredne pogodbe. To po mnenju ZPS »zmanjšuje preglednost porabe proračunskih sredstev in dopušča samovoljno, pravno nevezano uporabo sredstev«. Poročali smo o aferi, ko je podobno skrit državni Spirit delil državni denar privatnim podjetjem blizu SD, ki vodi ministrstvo za gospodarstvo z Matjažem Hanom.
ZPS poudarja, da je opredelitev pojma finančni inženiring v zakonu nejasna. Ni jasnih kriterijev, komu so sredstva namenjena, odpravlja pa dosedanjo omejitev, da se sredstva zagotavljajo za tehnološko razvojne projekte. S tem se odpira »nevarnost arbitrarne uporabe sredstev državnega proračuna«.
Sistemski premik: Odstranitev pogoja »nepredvidenosti«
Predlog sprememb posega tudi v institut splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), ko opušča ključni pogoj za porabo sredstev iz rezervacije, to je, da stroška ob pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Pravniki svarijo: »S predlagano ureditvijo bi bila poraba sredstev splošne proračunske rezervacije v celoti prepuščena vladi… Presoja glede njihove uporabe pa pravno nevezana.« Opozarjajo, da to »zmanjšuje preglednost državnega proračuna in posega v načelo delitve oblasti«, saj DZ kot zakonodajalec odloča o izdatkih in prihodkih države (149. člen Ustave). Če to poslanci potrdijo, si bo DZ sam odvzel pristojnost razporejanja proračunskih sredstev. Vladi pa dal proste roke za številne Litijske.
Počitniška injekcija in ugibanja o velikih prejemnikih
Pravna opozorila o arbitrarni rabi sredstev se pojavljajo hkrati z dejanskimi finančnimi injekcijami v SID banko, ki so bile že odobrene kar med poletnimi počitnicami. Vlada je konec avgusta 2025 odobrila 270 milijonov evrov proračunskih sredstev za naslednja tri leta za sklada PS8 (investicije in obratna sredstva) in PS9 (intervencijsko financiranje likvidnosti podjetij).
Za koga bo milijarda? Obseg 1 milijarde evrov v okviru finančnega inženiringa poraja ugibanja, da bodo končni prejemniki morda tudi veliki gospodarski sistemi. Sredstva bi lahko bila idealna za tiho prestrukturiranje finančno šibkih pomembnih igralcev, kot sta SIJ, ki je večinsko lasti ruskega podjetnika ali Unior, ki je znan po vplivu premierovega prijatelja Tomažu Subotiču, ki ga je oblast tam podprla, ko je v njegovi vili letoval Golob.
Nejasnost ključnih pojmov in poročanja
ZPS opozarja na vrsto zakonsko-tehničnih nejasnosti, ki dolgoročno ogrožajo pravno varnost. Nejasne so zakonske definicije: V zakonu ni jasne opredelitve ključnih pojmov, kot so “finančne naložbe”, “program” in “projekt” v razmerju do Načrta razvojnih programov. Nejasna opredelitev “ukrepa” v 12. členu ZJF lahko povzroči tudi, da se »ukrepi, omejeni na krajše obdobje, v načrtu razvojnih programov ne izkazujejo«, kar zmanjšuje celovitost. Poročanje z zamikom: ZPS svari tudi glede določb, ki bi omogočale letno poročanje DZ o izvrševanju proračuna (namesto polletnega), kar dodatno povečuje časovni zamik in otežuje nadzor.
Glasovanje v DZ 18. decembra bo tako odločalo o tem, ali bo slovenska zakonodaja omogočila vladi, da se izogne nadzoru pri porabi milijardnih zneskov za spodbujanje gospodarstva in obvladovanje likvidnostnih izzivov.
Celotno mnenje ZPS je takšno:
Članek je nastal s pomočjo opozoril bralcev Spletnega časopisa in tudi dodatne analize s pomočjo umetne intelegince (AI)
