O pomenu Ruske kapelice smo se pogovarjali z njegovo ekscelenco gospodom Mihajlom F. Brodovičem, ki je veleposlanik Republike Ukrajine v Ljubljani. Odkar je bila kapelica pod Vršičem (v občini Kranjska Gora) ob njeni stoletnici obnovljena, je postala nekakšna Meka za ruske politike, ki pogrešajo vabila na Zahod, ter za del slovenske politike in elite, ki še vedno misli, da naše prave korenine segajo do Urala. Letos je ob kapelici navzoči ruski diplomat Timur Ejvazov slovesnost sklenil z besedami: »Nujno je tudi naprej zagovarjati naše skupno stališče o nedopustnosti poskusov potvarjanja zgodovine …« To ustreza prizadevanju ruskega predsednika Vladimirja Putina, preprečiti, da bi se v evropski zgodovini pojavilo kaj negativnega o ruski zgodovini. Ejvazov je celo uporabil besedo »skupno«, kot da Slovenija podpira ta Putinova prizadevanja. O vsem tem sem se z ukrajinskim veleposlanikom v Sloveniji pogovarjal 17. septembra 2020, se pravi prav na dan, ko je Sovjetska zveza nenapovedano leta 1939 napadla Poljsko.
DEMOKRACIJA: Spoštovani gospod veleposlanik, da bova ta pogovor o Ruski kapelici bralcem lahko razumljivo predstavila, morava pogledati malo v zgodovino. Pred začetkom prve svetovne vojne je kot slovensko ozemlje tudi velik del Ukrajine spadal pod avstro-ogrsko krono. Drugače je bilo pa to, da je vzhodni del Ukrajine spadal pod carsko Rusijo.
Brodovič: Čeprav je bila Ukrajina razdeljena, so se vsi prebivalci imeli za Ukrajince. Bili pa so primorani udeleževati se bitk na eni ali drugi strani.
DEMOKRACIJA: Se pravi, da so morali Ukrajinci, ki so prebivali v Avstro-Ogrski, tam tudi služiti vojsko kot Slovenci?
Brodovič: Bili so vpoklicani in so morali. V glavnem so to bili prebivalci Galicije in Bukovine. Takoj na začetku bi rad povedal nekaj stvari, kar zadeva Rusko kapelico. Med samimi Ukrajinci ni bilo sovraštva. Saj je meja takrat potekala celo skozi družine. Zato je tudi Dunaj logično sklepal, da Ukrajinci ne bodo nastopili proti svojim sorodnikom. Ukrajince so takrat imenovali Rutene in jih označili za rusofile. Da bi preprečili izdajstvo, so jih usmerjali na druge fronte.
DEMOKRACIJA: Na zahodno fronto?
Brodovič: Tako se je dogajalo tudi Slovencem, za katere so menili, da se ne bodo bojevali proti Italijanom. Zato so jih več pošiljali v Galicijo.
DEMOKRACIJA: Če dovolite pripombo, na soški fronti je bilo kar precej Slovencev.
Brodovič: Poglejmo Rusko kapelico. Veste, da so takrat imenovali carsko Rusijo zapor narodov. Tako je tudi razumljivo, da je bila vojska carske Rusije sestavljena iz različnih narodov. Zato je imenovati vse njihove vojake ruske velika napaka. Da so bili vsi Rusi, to je trdilo rusko veleposlaništvo in pa Društvo Slovenija-Rusija ob pripravah na proslavo stoletnice. Spomnimo se na pretekle dogodke. Zakaj je bila zgrajena ta kapelica? Ujetniki, ki so takrat gradili cesto čez Vršič, so bili vojaki carske Rusije. Največ jih je umrlo leta 1916 in 1917 zaradi plazu.
DEMOKRACIJA: Je bila kapelicaa mišljena le za žrtve plazu?
Brodovič: Seveda ne. Najprej je bila zgrajena majhna kapelica, ki je bila mišljena za molitev vernikov. Tako je bila zgrajena tudi kapela sv. Duha na Javorci pri Kobaridu, ki je posvečena avstro-ogrskim vojakom. Tam so napisana imena padlih in se lahko vidi, koliko je bilo udeleženih Ukrajincev.
A vrnimo se k Ruski kapelici. Poznavalec ugotovi, da njen slog ni ruski. Takšne kapelice so se gradile pri nas v Galiciji in Bukovini. Sicer pa ni pomembno, kdo jo je gradil, to so bili predstavniki različnih narodov. Zato bi moralo biti sporočilo Ruske kapelice, da se spominjamo vseh vojakov, ne samo ruskih.
DEMOKRACIJA: Imate kakšen predlog, kako naj bi se kapelica imenovala?
Brodovič: Mi ne želimo spreminjati zgodovine. Če se je že prej imenovala Ruska kapelica, naj se tako imenuje še naprej. Rečem le, da moramo pravilno razlagati stvari in povedati to, kako je bilo dejansko.
Ko je Putin imel slavnostni nagovor, je rekel, da je vladi Slovenije zelo hvaležen za spomin na ruske vojake, ki so se bojevali za svobodo Slovenije. Če smo objektivni, vidimo, da se je Rusija bojevala proti Sloveniji. To je obračanje zgodovine. Tu vidimo poskus pačenja in prilaščanja zgodovine v lastno korist.
DEMOKRACIJA: Verjetno je Putin tisti, ki hoče zgodovino prirejati. Na mizi je moja knjiga o paktu med Stalinom in Hitlerjem, ki vsebuje verodostojne dokumente o nastanku in ciljih tega pakta. V tej knjigi je tudi govor, kako si je Stalin prisvojil Galicijo in Bukovino in Putin Stalinove poteze zagovarja.
Brodovič: Poklicno se veliko ukvarjam s temi zadevami. Veliko sem prebral, tudi Churchilla.
DEMOKRACIJA: Zanimiva je tudi ugotovitev, da se tisti del Ukrajine, ki je bil pod carsko Rusijo, ni smel tako svobodno kulturno razvijati kot zahodni del, ki je bil pod Avstrijo. Vzhodni del naj bi bil tudi načrtno rusificiran. Mogoče ima slovensko-rusko društvo v sebi še kakšne gene predvojnega društva, ki je lahkomiselno nasedalo sovjetski propagandi.
Brodovič: Če govorimo o drugi svetovni vojni, imamo veliko skupnega, a če govorimo o prvi svetovni vojni, ni nobenega dvoma, da se je Rusija bojevala proti Avstro-Ogrski in torej proti Sloveniji.
Rad bi se vrnil v leto 2016. Takrat sem se srečal z županom Kranjske Gore, gospodom Hrovatom. Dal sem pobudo, da bi v bližini Ruske kapelice postavili spomenik ukrajinskim vojakom. Iskreno rečeno, imel sem občutek, da se je tega ustrašil. Odgovoril mi je, saj veste, mi smo navajeni, da vsemu rečemo rusko. Tudi predstavniki Sovjetske zveze so bili za nas vedno Rusi. Naj kar tako ostane, saj to ni tako pomembno.
Takrat pa smo že imeli komisijo, ki se je ukvarjala s postavitvijo pomnikov padlim Ukrajincem v Sloveniji in padlim Slovencem v Ukrajini. Pa sem gospodu Hrovatu rekel, poglejte, tukaj imate spomenik v obliki piramide, na kateri so bila imena vojakov. Vendar so pozneje, ne vem, na čigavo pobudo, so zbrisali priimke in se je pojavil napis: »Sinovom Rusije«. Gospodu Hrovatu sem rekel: če je vseeno, kaj piše na spomeniku, potem bomo v Lvovu, kjer nameravamo postaviti spomenik padlim vojakom prve svetovne vojne, napisali Vojakom Avstro-Ogrske« in nič, od kod so bili. Potem je bil še bolj prestrašen in ni razumel, zakaj bi tako naredili. Zato sem mu poskušal pojasniti: če sledimo logiki, da piše v Kranjski Gori »Sinovom Rusije«, potem lahko v Lvovu napišemo »Sinovom Avstrije«. Ni dovolj, da mrtve samo spoštujemo, ampak da damo pravilne informacije o njih. Zato mislim, da se morajo omeniti pripadniki vseh narodov, ki so padli na ozemlju Slovenije.
Moram vam povedati, da ravno končujemo obnovitvena dela na spomeniku padlim ukrajinskim vojakom 20. C. Brambovskega pehotnega polka »Stanislau« v gozdu Panovec pri Novi Gorici in ukrajinskim vojakom 22. C.-Kr. Brambovskega pehotnega polka »Czernowitz« v Zaloščah.
DEMOKRACIJA: Kdaj bodo končana obnovitvena dela?
Brodovič: Še letos.
DEMOKRACIJA: Kako si predstavljate praznovanje v Kranjski Gori v prihodnje? Samo kot spominsko slovesnost, brez političnih ambicij?
Brodovič: S predstavniki Rusije, agresorske in okupatorske države, ki je začela vojno proti Ukrajini in si nezakonito priključila Krim, na ozemlju Slovenije nikakor ne načrtujemo skupnih dejavnosti.
V Sloveniji je več krajev, ki so povezani z ukrajinskimi vojaki: v Mariboru in v Kranjski Gori je spomenik iz 1. in 2. svetovne vojne, v Novi Gorici imamo dva spomenika padlim ukrajinskim vojakom v prvi svetovni vojni in na pokopališču Bukovica je pokopanih veliko število ukrajinskih vojakov.
DEMOKRACIJA: Bodo odnosi med Slovenijo in Ukrajino še boljši, odkar ima Ukrajina z EU dogovor o pristopu k EU? Neki slovenski dnevnik je objavil očitek, da se Slovenija namesto na Zahod prek višegrajske skupine usmerja na Vzhod in da praktično že meji z Ukrajino.
Brodovič: Želel bi povedati, da se Slovenija obnaša do Ukrajine zelo prijateljsko in vsi − od predsednika republike do državnega zbora − obsojajo okupacijo Krima. Slovenija je do sedaj doma in na mednarodnem polju vedno zagovarjala nedotakljivost Ukrajine. Zato nas ne sme motiti ločeno mnenje levice. To ni uradno mnenje. Seveda obstajajo tudi mediji, ki dajejo podporo Rusiji. Razumem, da ima Slovenija določene gospodarske interese v Rusiji in da nekateri razmišljajo drugače, ampak to ne pomeni, da Slovenija ne podpira Ukrajine. Zato bi rad še enkrat poudaril, da čutimo na vseh ravneh podporo Slovenije.
DEMOKRACIJA: Vprašanje glede Krima. V Sloveniji se pogosto pojavlja vprašanje, ali je Krim ukrajinski ali je ruski? Če pogledamo na zemljevid, spada seveda k Ukrajini. Nekateri pa so mnenja, da je Nikita Hruščov v 50. letih Krim podaril »svojim« Ukrajincem.
Brodovič: Kaj rečete, če vas kdo vpraša, komu pripada Izola ali Koper?
DEMOKRACIJA: Na vsak način Sloveniji.
Brodovič: Nikakor ni prav govoriti, da nekdo nekomu nekaj podari. To je bila odločitev v parlamentu vrhovnega sovjeta. Stanje na Krimu je bilo tedaj zelo slabo. Niti pitne vode nima svoje. Bila je določena posebna komisija, ki je ugotovila, da je na Krimu zelo slabo stanje in mora logično pripadati pod upravo Ukrajine. Sedaj je nedopustno delati revizijo za nazaj. Mi imamo mednarodno priznane meje.
DEMOKRACIJA: Kaj pa sedaj? Putin je dal zgraditi most čez morsko ožino med Rusijo in Krimom. Je to za Ukrajino poskus ustvarjanja gotovih dejstev ali vidite v tem predvsem veliko provokacijo?
Brodovič: Kar zadeva most, bi poudaril, da je v 21. stoletju nedopustno, da ena država anektira drugo državo proti njeni volji. Nekaj takšnega se je nazadnje zgodilo leta 1938, ko je Hitler priključil Avstrijo in del Češke z izgovorom, da tam živijo nemško govoreči ljudje, ki so zaprosili za njegovo zaščito. Isto retoriko sedaj uporablja Putin, saj tudi on zatrjuje, da je to storil za zaščito tamkajšnjega rusko govorečega prebivalstva. Putin imenuje vse, ki govorijo rusko, predstavnike ruskega miru.
Naj se vrnem k mostu. Če ves svet in tudi Slovenija ne priznava aneksije Krima, če govorimo, da je Krim ukrajinski, s kakšno pravico gradi potem Rusija most do naše zemlje brez dovoljenja? To je absolutna provokacija. Zato vse države obsojajo to dejstvo.
DEMOKRACIJA: Imata Evropa in zahodni svet v rokah kakšne instrumente, da bi lahko dosegli popuščanje Rusije?
Brodovič: Gospodarske sankcije so instrument, ki dolgoročno zelo negativno vpliva na rusko gospodarstvo. Mislim, da pred uvedbo sankcij leta 2014 Putin ni računal, da se bo kaj takšnega zgodilo. Če se to takrat ne bi zgodilo, si ne moremo predstavljati, kakšna bi bila situacija danes. Putin gotovo ni pričakoval tako močne solidarnosti z Ukrajino.
DEMOKRACIJA: Mislite, da bi grožnja s prekinitvijo graditve drugega severnega plinovoda lahko vplivala na Putina?
Brodovič: Afera Navalni je povzročila ostro reakcijo v EU, posebno še v Nemčiji.
DEMOKRACIJA: Poznavalec ruske politike v Nemčiji je menil, da četudi bi postal Navalni predsednik Ruske federacije, se zaradi tega ne bi kaj dosti spremenilo v odnosih do Ukrajine.
Brodovič: Nesmiselno je govoriti, kaj bi bilo, če bi bilo … Najprej se mora spremeniti ruski sistem. Mora postati bolj demokratičen, da se izvedejo demokratične volitve. Poglejte, kaj se dogaja v Belorusiji. Tam je že šestindvajset let na oblasti ista oseba. Zato je glavno vprašanje v Rusiji, ali je Putin pripravljen prepustiti vladanje komu drugemu. Ta čas kaže, da bo večno vladal. Kot veste, ima na razpolago še dva mandata. To je demokracija na ruski način.
Biografija
Diplomat in odvetnik Mihajlo F. Brodovič, rojen 8. avgusta 1957 v mestu Galič v Ivano-Frankivski regiji v zahodni Ukrajini, ki je svoj čas spadala pod Avstro-Ogrsko, je leta 1979 končal študij na Pedagoškem inštitutu, nato pa leta 1999 diplomiral iz prava na državni Univerzi v Lvovu. Veliko let je bil zaposlen na ukrajinskem zunanjem ministrstvu na različnih delovnih mestih, kot konzul je med letoma 1998 in 2002 deloval v Istanbulu v Turčiji, med letoma 2005 in 2010 pa kot generalni konzul Ukrajine v Krakovu na Poljskem. Preden je leta 2015 postal veleposlanik Ukrajine v Sloveniji, je opravljal visoke funkcije na ukrajinskem zunanjem ministrstvu v Kijevu. Je poročen in ima hčer.
