1.9 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Med dvema ognjema

Piše: M. G.

Spremljate sago o RTV Slovenija – hiši, ki jo je Majda Širca kot Zaresova kulturna ministrica razglasila za javno hišo?

Se še čudite, da je samooklicani skupini ‘Jebeno več nas je’ uspel njen dokončen prevzem? Verjetno bomo že kmalu občutili tudi ‘jebene’ spremembe, predvsem na področju politično-informativnega programa, česar pa se, priznam, prav nič ne veselim.

Zakaj takšen uvod? Zato, ker sem nedavno v arhivu 365.rtvslo.si našla posnetek radijske igre Žarka Petana: Med obema ognjema. Tako naslov kot tudi avtor sam sta me spomnila na aktualno dogajanje v tej javni RTV hiši. Malokdo se danes spomni, da je ta premalo cenjeni gospod dve leti in pol služboval tudi kot direktor na RTV Slovenija. Namreč, pred malo manj kot tridesetimi leti, potem ko je tako imenovana tranzicijska levica po padcu Demosa prevzela oblast, so Žarka Petana kar dvakrat odstavili z direktorskega položaja nacionalnega radia in televizije. Prvič ga je na položaj generalnega direktorja vrnilo ustavno sodišče, drugič pa se ni še enkrat podal v boj za resnico, saj je, kot je takrat povedal sam, »spoznal, da resnica zmaguje samo v pravljicah«.

Če se prav spomnim, se je Petan uprl samemu partijskemu šefu Milanu Kučanu, ko ni upošteval njegove želje, da bi njegov domenjeni intervju vodil novinar Jurij Gustinčič, saj slednji ni bil uradno zaposlen na RTV. Takratni urednik informativnega programa Lado Ambrožič je namreč za pogovor s Kučanom že določil novinarko Lidijo Hren. Kučan je (bil) seveda (kot predsednik Zveze komunistov Slovenije) navajen, da mu izpolnijo vsako željo, tu pa je naletel na prepreko, saj ga je kasneje intervjuvala Hrenova.

Se je pa Kučan za to neposlušnost maščeval. Če se dobro spomnim, je Petan izjavil, da ga Kučan ni vabil na državne proslave, čeprav je TV Slovenija te prireditve prenašala. Predsednikov urad je raje pošiljal vabila njegovima pomočnikoma. »Verjetno je menil, da me bo s tem prizadel, v resnici mi je naredil uslugo, ker nisem bil prijatelj uradnih parad, ki so bile žal največkrat bolj podobne mitingom kot vrhunskim umetniškim predstavam,« je leta kasneje povedal Petan. Ta, v prejšnjem režimu večkrat aretirani gospod, je tudi pričal pred državnozborsko komisijo, ki je preiskovala povojne zločine Udbe. Povedal je, da smo Slovenci vedno želeli biti uspešni, »ampak za poštenost moraš biti pošten«. Kot narod nas je pri stopanju v prihodnost po njegovem mnenju ustavljalo prav dejstvo, da nismo rešili določenih vprašanj – tudi tega iz uvoda sestavka ne. Ali pa tistega uvodnega vprašanja iz začetka omenjene radijske igre, posnete maja 1986: »Ali veste, kako deluje sicilijanska mafija?«

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine