13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Marjan Šarec kot premier trdil, da mora nujno izvesti kadrovske menjave, če hoče kaj spremeniti! Pod njim so padali vsi prejšnji vodje na Policiji, Slovenski vojski, Sovi, Fursu, NPU-ju …

Pisal se je december 2018, ko je takratni predsednik Vlade RS Marjan Šarec v prednovoletnem intervjuju za nacionalno televizijo izjavil, da je šel na volitve z lastno stranko zato, da bi se zgodile kakšne spremembe, zato pa so potem tudi sledile menjave pod njegovo taktirko tako v vojski, policiji, NPU in še kje. Danes je jasno, da so pod Šarčevo vlado leteli vsi takratni direktorji, vodje in načelniki ključnih državnih ustanov – prav vse je zamenjal z ljudmi, ki so bili blizu takratni politični opciji ali pa so v preteklosti za njih naredili takšne in drugačne usluge!

 

Spomnimo, takratni premier Marjan Šarec je za TV Slovenija na vprašanje o kadrovskih menjavah na vrhu vojske, policije in drugje odgovoril, da je ob volitvah obljubil spremembe in da mora kot nov človek na državnem parketu poskrbeti tudi za kadrovske spremembe, če želi kar koli spremeniti. “Gotovo se bo še kaj zgodilo tam, kjer je to potrebno,” je obljubljal decembra 2018. O tem je poročal tudi spletni portal MMC, ki je Šarčevo izjavo o kadrovskih menjavah dal kar v naslov Šarec: Če hočem kot nov človek kaj spreminjati, potem je nujno izvesti kadrovske menjave.

Šarčeva vlada je tako najprej naredila čistko v vodstvu Slovenske vojske, policije in NPU. V SV je bil sicer kratek čas načelnik Generalštaba Alen Geder, ki pa ga je kmalu zamenjala Alenka Ermenc. Takrat se je takratni poslanec SDS Žan Mahnič spraševal, če je Šarčeva vlada posegla po tako radikalnem prijemu zato, ker je Geder “opravil nekatere zamenjave v vrhu Slovenske vojske in v njenih enotah, pri čemer so bili tako zamenjani nekateri nesposobni in politično motivirani častniki, ki so večinoma pod patronatom stranke SD”.

Ironično ob vsem tem je, da dandanes, v času tretje Janševe vlade, evropski poslanec iz vrst SD Milan Brglez zavaja na Twitterju, da obstajajo vlade, ki jim je pomembna demokracija in vlade, ki so “učinkovite”, pri čemer ga očitno nadvse boli to, da je vlada zamenjala vodstva ključnih državnih organov. Ob tem se sprašuje, kdo je naslednji na vrsti za zamenjavo, kar naj bi bilo “učbeniško”. Seveda, te “učbenike” o menjavah vodstva je verjetno spisala prav stranka SD, saj dejansko ni področja, kjer ne bi imeli nastavljenih svojih podtaknjencev.

In medtem ko zdajšnja opozicija in njeni člani, predvsem je pri tem udarniška evropska poslanka Tanja Fajon, kakor jokajo za demokracijo, ki naj bi umrla pod Janšo, nikakor ne gre spregledati, da je vojaška policija pod nekdanjim ministrom za obrambo Karlom Erjavcem in Ermenčevo opravljala hišno preiskavo – pri civilistu! Tak protizakonit vdor v zasebnost običajnega državljana Slovenije je nato potrdila tudi služba za strateško komuniciranje ministrstva za obrambo. Očitno je demokracija v Sloveniji padla že dolgo pred Janšo.

Šarčeva vlada si je med prvimi podredila tudi Policijo. Tako je s 5. oktobrom 2018 za vršilko dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala mag. Tatjano Bobnar. Ta se je izkazala očitno za dobrega in Šarčevi vladi zvestega “psa čuvaja”, ko je blokirala nenapovedani nadzor pooblaščene skupine parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU). O njej smo pisali tudi v povezavi z Andrejem Magajno, namreč, Bobnarjeva ni preiskala niti ozadja zlorab v njegovem primeru. Za dvom, da je policija spolitizirana, je s svojim oviranjem in nedelom poskrbela torej tudi sama. Prav tako očitno ni naredila kaj dosti, da bi pomagala pri ustavitvi vala migrantov. Tudi tu se poraja vprašanje, zakaj taka pasivnost? Morda zato, ker so migranti že tako rekoč pregovorno novi volivci levice? Torej, tudi v tem pogledu so v ozadju zgolj politični interesi po zadržanju oblasti.

Ob napadih levičarjev ob določenih zamenjavah se pojavlja vprašanje, zakaj je nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča lahko nastavila prejšnja vlada pod taktirko Marjana Šarca ter s tem razrešila Darka Majheniča, zdajšnja pa tega ne bi smela storiti? Majheniča je na vrh NPU imenoval tedanji direktor policije Stanislav Veniger avgusta 2013 v času vlade Alenke Bratušek, kasneje pa je Bobnarjeva za ta položaj izbrala Muženiča, nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja.

Bančni kriminalci so pod Majheničem mirno spali
Sicer pa tudi Majhenič, ki ga je nastavila Bratuškova, ni bil kakšen presežek. Nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak je avgusta 2019 delo Majheniča ocenil kot slabo, v času pred imenovanjem je namreč na veliko lobiral tako na levi kot na desni strani, kar veliko pove o njem samem: “Njegov čas v NPU sta zaznamovali bančna in gospodarska kriminaliteta. Vemo, da smo za sanacijo bank dali nekaj pod pet milijard evrov, v bankah je izginilo nad tri milijarde evrov, NPU pa je ovadil nekaj osumljencev za le nekaj sto milijonov.” Očitno je, da so bančni kriminalci pod Majheničem mirno spali.

Muženič v času Pahorjeve vlade spregledal milijardno pranje denarja v NLB za financiranje terorizma
Kot zapisano ga je na NPU zamenjal Muženič. V policijskem sporočilu za javnost so navedli, da je Muženič zunanji in notranji javnosti znan po svoji strokovnosti in suvereni politiki vodenja. A očitno so informacije o Muženiču vendarle drugačne, kot pravi uradno sporočilo policije. Po naših zanesljivih informacijah je Muženič preiskavo nakupa mask in ventilatorjev prepustil policistu Mitji Gregorcu, ki je postal javnosti znan, ko se je ukvarjal z izterjevalskimi posli. Tudi pred tem, v času Pahorjeve vlade, med leti 2009 in 2011, je Muženič zatajil na položaju direktorja Urada za preprečevanje pranje denarja, ko je iranski režim opral za skoraj milijardo evrov preko državne NLB, ki jo je takrat upravljala politika.

Šarčeva vlada pa je svojega človeka nastavila tudi v sam vrh Sove – Rajka Kozmelja. Bizarno pri vsem tem je, da je bila očitno edina Kozmeljeva skrb, da zaposli domnevno Šarčevo ljubico Natašo H., kar pa je pomenilo začetek konca Šarčeve vlade. Kot je takrat pisal Pozareport, je začel Kozmelj urejati službo Nataši H. še isti dan, ko je postal direktor Sove! Zdaj je vsaj deloma jasno, zakaj je Kozmelja za direktorja Sove predlagal sam Šarec.

In ne le omenjene, Šarčeva vlada je zamenjala celo vodstvo Finančnega urada RS, česar Janševa vlada ni storila. Furs tako od novembra 2019 vodi Peter Jenko, Šarčeva vlada pa je od njega pričakovala, da bo speljal davčno reformo, o kateri ni bilo kasneje več slišati ničesar.

Spodaj lahko vidite časovnico menjav, ki so potekale v času prejšnje vlade.

20. 9. 2018: Funkcijo direktorja Uprave kriminalistične policije z 24. septembrom 2018 prevzame Boštjan Lindav. Njegov predhodnik Branko Japelj naj bi po poročanju medijev formalno odšel na delo v Srbijo.

27. 9. 2018: Šarčeva vlada je z mesta direktorja Sove razrešila Zorana Klemenčiča. Za novega direktorja Sove je imenovala Rajka Kozmelja.

4. 10. 2018: Šarčeva vlada razreši generalnega direktorja policije Simona Veličkega. S 5. oktobrom 2018 je za vršilko dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala mag. Tatjano Bobnar.

11. 10. 2018: Vlada Marjana Šarca je z mesta generalnega direktorja Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo (OVS) razrešila Franca Trbovška. Za novega generalnega direktorja je za obdobje petih let je imenovala Dejana Matijeviča.

27. 11. 2018: Vlada Marjana Šarca je  z mesta načelnika Generalštaba Slovenske vojske razrešila Alana Gederja. Na njegovo mesto je z dnem 29. november 2018 imenovana Alenko Ermenc.

1. 6. 2019: Vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) prevzel dosedanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič. Dosedanjemu direktorju NPU Darku Majheniču je petletni mandat potekel konec lanskega leta, odtlej pa je NPU vodil kot vršilec dolžnosti.

7. 11. 2019: Vlada je na dopisni seji za direktorico Urada RS za preprečevanje pranja denarja imenovala vršilko dolžnosti Branko Glojnarič, mandat nastopila 1.12.2019. Vlada je s tega položaja razrešila Muženiča, ki bi se mu mandat na čelu tega organa v sestavi ministrstva za finance iztekel 21. februarja 2023, a je podal odstopno izjavo in z junijem prevzel vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada.

Očitno je, da zdajšnja opozicija novi vladi očita tisto, kar je sama v preteklosti redno počela. Zato nikakor ni razumljivo, kako Šarčeva poslanka Jerca Korče po Twitterju joče: “Zamenjali so generalno direktorico Policije, ki jo je doletela, po besedah Žana Mahniča, prihodnost, zamenjali so kriminalistično policijo, Urad za preprečevanje pranja denarja, danes še NPU. Ta menjava je čisto izven zakonodaje.” Zanimivo, kako so danes strokovnjaki za zakonodajo že gimnazijski maturantje …

……………..

Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.

V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.

Hvala Vam.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine