Piše: Alvaro Peñas
Intervju z Manuelom Acosto Elíasom, doktorjem hispanistične filologije, diplomantom geografije in zgodovine na Univerzi v Barceloni ter poslancem VOX za Barcelono v katalonskem parlamentu, kjer je predstavnik odborov za univerzo, kulturo in izobraževanje. Pogovarjala sva se o njegovi prvi knjigi: “El libro blanco de la historia de Cataluña: 265 cuestiones que todo independentista debería preguntarse” (Bela knjiga o zgodovini Katalonije: 265 vprašanj, ki bi si jih moral zastaviti vsak, ki se zavzema za neodvisnost).
Kakšni razlogi so vas pripeljali do tega, da ste napisali to knjigo?
Ko so se leta 2017 zgodili nesrečni dogodki z rupturističnim procesom in razglasitvijo neodvisnosti, sem se počutil zelo prizadetega. Kot Katalonec sem logično tudi Španec in sem se vprašal, kaj lahko storim spričo te neumnosti. Tako sem pomislil, da bi ta proces, ki je v nasprotju z razumom in zgodovino, obrnil tako, da bi napisal knjigo, v kateri bi z zadostnimi argumenti dokazal, da je bila Katalonija vedno Španija. Od samega nastanka Španije ni mogoče razumeti niti Katalonije brez Španije niti Španije brez Katalonije.
Poleg tega sem želel napisati delo, ki bi bilo dostopno čim večjemu številu ljudi, ki jih je zgodovina Katalonije zanimala ali so bili potopljeni v proces odcepitve. Zato je knjiga napisana kot zbirka vprašanj in odgovorov. Kratka vprašanja s kratkimi odgovori v štirih ali petih vrsticah, s čimer je knjiga enostavna za branje, vendar ne brez strogosti.
Knjiga je namenjena mladim. Kakšno zgodovino se učijo mladi v Kataloniji?
V šolah smo imeli 40 let indoktrinacije. Zgodovina naše regije in države na splošno se spreminja po mili volji. Poleg jezikovne indoktrinacije, ki omogoča nekaj, kar se ne dogaja nikjer na svetu, da se na delu nacionalnega ozemlja otrok ne more izobraževati v španščini. Izkrivlja se zgodovina in epizode, v katerih je bila Katalonija protagonistka v zgodovini Španije. To je stalno delo separatizma, ki je prevzel oblast v regiji in je privedel do teh rezultatov. Otroci, ki se izobražujejo v katalonskem izobraževalnem sistemu, imajo predstavo o zgodovini Katalonije, ki je daleč od resničnosti, in vizijo konfrontacije, pomanjkanja skupnih točk in celo antagonizma s preostalo Španijo, kar je logično privedlo do porasta separatizma. Težava je v tem, da Španija, država, katalonske vlade ni opozorila. Za napredovanje zla je potrebno le, da se dobro ne odzove.
Izum, ki se vse pogosteje ponavlja, celo v knjigah, ki so v Španiji uspešnice, je izum katalonsko-aragonske krone, ali si separatizem želi prisvojiti aragonsko zgodovino?
Nikoli ni bilo neodvisne katalonske države, zato je eno od sredstev za njeno ustvarjanje napačno predstavljanje aragonske krone. To počnejo z uporabo imena “katalonsko-aragonska krona”, ki ne obstaja in se ne pojavlja v nobenem dokumentu aragonske krone. Krščanska kraljestva, vključno z aragonskim, so vedno želela obnoviti enotnost Španije, doseženo v času vizigotskega kraljestva, ki pa jo je uničila islamska invazija. Uporablja se tudi dejstvo, da se je Petronila, hči aragonskega kralja Ramirja, leta 1035 poročila z Ramonom Berenguerjem IV, barcelonskim grofom. Berenguer je bil grof Barcelone, Ausone, Ampurije in Gerone ter vazal francoskega kralja. Ni bil kralj, kraljica je bila Petronila, in ni predstavljal Katalonije, ki takrat še ni obstajala. Beseda “Katalonija” se je v dokumentih začela pojavljati od leta 1176 dalje.
Po tej temi, ki navaja zgodovinske mejnike, se mi zdi presenetljivo, kako separatizem želi ločiti Katalonce od odkritja in kolonizacije Amerike.
Resnica je, da so bili Katalonci zelo prisotni. Na Kolumbovi drugi plovbi je bil Bernat Boïl, menih iz samostana Montserrat, ki je bil prvi duhovnik, ki je stopil na ameriška tla in ustanovil prve tri cerkve v Ameriki, ki jih je poimenoval Montserrat, Santa Tecla (zavetnik Tarragone) in Santa Eulalia (zavetnica Barcelone). Vojaški poveljnik tega drugega potovanja je bil Pere Margarit iz Emporde. Prva uradna kronika Amerike je delo Ramóna Panéja. Seznam imen je neskončen, vendar se o tem v katalonskih šolah ne razpravlja.
Obstaja tudi Nova Barcelona.
Da, če se ne motim, je v Ekvadorju in tam je veliko krajev s katalonskimi imeni. Pisatelj Javier Barraycoa je podrobno opisal obsežno katalonsko toponimijo v Ameriki.
Več https://kulturnimarksizem.si/nekategorizirano/manuel-acosta-od-samega-nastanka-spanije-ni-mogoce-razumeti-niti-katalonije-brez-spanije-niti-spanije-brez-katalonije/
