Piše: Vida Kocjan
Od reševanja prostorske stiske slovenskega sodstva do kazenskih ovadb, padca pravosodne ministrice in dolgotrajnih preiskav. Afera Litijska je postala simbol vprašanj o načinu dela in (ne)odgovornosti vlade Roberta Goloba, preglednosti porabe javnega denarja in delovanju državne uprave – ter opomin, kako hitro se lahko »nujna investicija« spremeni v drag fiasko na račun davkoplačevalcev.
Ko je Golobova vlada konec decembra 2023 sprejela odločitev o nakupu in plačilu poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za potrebe sodstva, je bila uradna razlaga: sodišča že vrsto let delujejo v prostorsko neustreznih razmerah, država pa je dobila priložnost, da z nakupom lastnih prostorov težavo reši dolgoročno. Le nekaj tednov pozneje se je izkazalo, da odločitev odpira bistveno več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Plačali so okoli 7,7 milijona evrov, nato se je sprožila ena izmed največjih političnih afer zadnjih let, ki je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, povzročila pretrese v Socialnih demokratih, sprožila številne revizije in kazenske postopke ter postala predmet preiskav več državnih institucij. Kljub temu so najbolj odgovorni ostali varni pred pregonom.
»Rešitev« čez noč in med prazniki
Golobova vlada se je domala čez noč odločila za nakup poslovne stavbe na Litijski cesti, nekdanjega sedeža uspešnega podjetja Hermes SoftLab, ki je bila več let skoraj prazna in brez resnejše vsebine. V decembru 2023 so se postopki začeli odvijati zelo hitro. Po internih usklajevanjih med ministrstvoma za pravosodje in finance je vlada 27. decembra odobrila nakup nepremičnine, pogodba pa je bila podpisana že naslednji dan. Kupnina je bila prodajalcu nakazana še pred iztekom leta. Vse je šlo nenavadno hitro in mimo vseh običajnih postopkov.
Prvi dvomi in izgovori Švarc Pipanove
Že kmalu po sklenjenem poslu so se v javnosti pojavila vprašanja tako o dejanski vrednosti stavbe kot načinu odločitve ter plačila. Posebno pozornost so vzbudile cenitve. Medtem ko je ministrstvo za pravosodje razpolagalo z eno oceno vrednosti, so se pojavile informacije o bistveno nižjih ocenah in o razlikah med posameznimi cenitvenimi poročili. Prav razkorak med ocenjeno in plačano vrednostjo je nato postal ena osrednjih tem afere. Dodaten val kritik pa se je nanašal na dejstvo, da pogodba po navedbah kasnejših revizij ni vsebovala nekaterih varovalk, ki bi bile pri tako velikem državnem poslu pričakovane.
V začetku januarja 2024 je takratna ministrica Dominika Švarc Pipan sprva zatrjevala, da je ravnala na podlagi strokovnih podlag in informacij, ki so ji jih pripravili sodelavci ministrstva. Da si stavbe pred nakupom sploh ni ogledala. S prstom je začela kazati na nekatere sodelavce na ministrstvu, domnevno naj bi bila pri pripravi posla zavedena.
Odgovornost je pripisovala državnim sekretarjem, uradnikom in drugim sodelujočim, ki naj bi vodili postopek. Takšna razlaga ni pila vode. Nasprotno, odprla je vprašanje, kako je mogoče, da ministrica podpiše večmilijonsko pogodbo, če sama ni prepričana o vseh okoliščinah posla – in kako je mogoče, da takšna odločitev sploh pride do nje brez temeljitega preverjanja.
Pretresi, podpora Goloba, revizije
Afera ni prizadela le ministrstva, ampak tudi Socialne demokrate (SD), katerih članica je bila ministrica. Razmerja med ministrico in vodstvom SD so se zaostrila. Javnost je spremljala medsebojna obtoževanja, razkrivanje dokumentov in različne interpretacije poteka dogodkov.
Konec januarja 2024 je vodstvo SD ministrico pozvalo k odstopu. Nekaj dni pozneje je izstopila iz stranke, nato pa očitno po dogovoru z Robertom Golobom ponudila tudi odstop z ministrske funkcije. Vmes je imela še dovolj časa, da je »uredila« stvari za kasnejšo preiskavo. S tem je politična odgovornost dobila svoj prvi epilog, druga vprašanja o odgovornosti pa so ostala odprta.
Po menjavi vodstva ministrstva so sledile notranje in zunanje revizije postopka. Revizorji so preverjali način priprave investicije, presojo cenitev, časovni potek odločanja, sodelovanje med ministrstvoma in ustreznost pogodbenih določil.
Računsko sodišče je pri pregledu zaključnega računa državnega proračuna opozorilo na nepravilnosti pri izvedbi nakupa in izpostavilo pomanjkljivosti tako na ministrstvu za pravosodje kot tudi pri ministrstvu za finance. Pozneje je ministrstvo, ko je tega že vodila Andreja Katič, naslednica Švarc Pipan (obe SD), naročilo še zunanjo forenzično revizijo, katere namen naj bi bil dodatno preveriti pravilnost postopka. Kritične ugotovitve revizij so bile še ostrejše, kot se je sprva zdelo: nakup je bil izveden prenagljeno in brez ustreznih varovalk, z občutnim razkorakom med plačano ceno in realno vrednostjo objekta ter z očitnimi pomanjkljivostmi pri preverjanju dokumentacije in cenitev. Revizorji so opozorili na sistemsko odpoved nadzornih mehanizmov – od pomanjkljive analize tveganj do neustreznega vključevanja neodvisnih strokovnjakov. Vendar, namesto da bi revizije hitro prinesle jasne odgovore in ukrepe, so se postopki vlekli, kar je dodatno krepilo vtis prikrivanja odgovornosti na višjih ravneh. Te ugotovitve so samo še okrepile javno nezaupanje v to, da Golobova vlada zmore transparentno in gospodarno upravljati javna sredstva.
Kazenske preiskave, tožilstvo in postopki
Primer je dobil tudi kazenskopravno razsežnost. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po večmesečni preiskavi podal kazenske ovadbe zoper štiri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi suma zlorabe položaja oziroma drugih kaznivih dejanj, povezanih z izvedbo nakupa. Glavni očitki so zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter v enem primeru ponarejanje listin.
Med ovadenimi so sicer Sebastjan Vežnaver (prodajalec stavbe, podjetnik), pooblaščena cenilka Breda Zorko ter povezana pravna oseba, ni pa nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan niti nekdanjega finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Slednje je številne presenetilo, ali pa tudi ne. Ne glede na to pa je proti Švarc Pipanovi vložena ločena ovadba zaradi suma žaljive obdolžitve. Doslej se ji ni v nobenem primeru zgodilo še nič hudega. Politiki višjega ranga (npr. finančni minister Klemen Boštjančič ali predsednik vlade) pa v ovadbah tudi niso zajeti.
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je novembra 2025 vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper nekatere osebe, ne pa tudi proti Švarc Pipanovi ali Boštjančiču, še manj Golobu. Okrožno sodišče v Ljubljani o tem po doslej znanih podatkih še ni odločilo, zato kazenski postopek še ni vstopil v sodno fazo. Tudi tožilska odločitev o vložitvi obtožnice ali zavrženju ovadb še ni dokončna. Preiskovalci so ocenjevali, da je bila državi povzročena velika premoženjska škoda oziroma pridobljena protipravna premoženjska korist, dokončno presojo pa bodo opravili tožilstvo in sodišča, so poudarjali. Kazenske ovadbe seveda še ne pomenijo ugotovljene kazenske odgovornosti, temveč začetek nadaljnjih pravosodnih postopkov.
Nova vlada, nov minister
Stališče novega vodstva ministrstva pomeni pomemben preobrat v primerjavi z obdobjem po nakupu stavbe. Menjava na čelu ministrstva za pravosodje je prinesla tudi spremembo odnosa do projekta Litijska. Novi minister Mihael Zupančič si je kmalu po prevzemu funkcije ogledal stavbo v razsulu in jo označil za »fiasko«, ki ga je treba temeljito razčistiti. Napovedal je pregled celotne dokumentacije in ugotavljanje odgovornosti vseh sodelujočih pri poslu. Ob tem je poudaril, da davkoplačevalci upravičeno pričakujejo odgovore, kako je država za objekt odštela 7,7 milijona evrov.
Pomembna je tudi prihodnja usoda nepremičnine. Če je bila Litijska ob nakupu predstavljena kot dolgoročna rešitev za prostorsko stisko sodišč, zdaj ministrstvo takšne vloge zanjo ne predvideva več, saj to tudi ni mogoče. Minister je poudaril, da so odprte vse možnosti – od prodaje ali menjave objekta do drugačne namembnosti oziroma celo odstranitve stavbe, če bi se to izkazalo za najbolj gospodarno rešitev. Sočasno je napovedal iskanje nove lokacije za sodno palačo, saj potrebe sodstva po ustreznih prostorih ostajajo nespremenjene.
Janša: »Fiasko celotnega sistema Golobove vlade«
Janez Janša, predsednik SDS, ob vložitvi zahteve za sodno preiskavo, decembra 2025: »To je klasičen primer, kako se v tej vladi deli odgovornost: ministrica odstopi, nižji uradniki so ovadeni, pravi krivci pa ostanejo nedotaknjeni. Litijska ni le fiasko ene ministrice, ampak fiasko celotnega sistema Golobove vlade, kjer se javni denar deli kot lastnina strankarskih krogov.«
