Piše: Vida Kocjan
Od začetka mandata aktualne vlade (Svoboda, SD in Levica) so cene hrane narasle za približno 33 odstotkov. Slovenija je v zadnjem letu po podatkih OECD med državami EU z najvišjo rastjo cen hrane. Cene hrane v Sloveniji nenormalno naraščajo tudi ali pa predvsem zaradi vlade Roberta Goloba.
Oktobra 2025 so se cene hrane v Sloveniji zvišale za 6,8 odstotka (na letni ravni), novembra pa za okoli 5 odstotkov. V primerjavi z drugimi državami EU cene hrane v Sloveniji nenormalno naraščajo. Za primerjavo, v Nemčiji je bila v zadnjem letu rast cen hrane 2-odstotna, v Franciji 1,4-odstotna, v Italiji 2,5-odstotna, v Sloveniji pa 6 do 6,8-odstotna. Tudi v Evropi kot celoti je rast cen hrane nižja, okoli 3-odstotna. Slednje pomeni, da je rast cen hrane v Sloveniji približno dvakratna v primerjavi z drugimi državami. To pa je podatek, ki nas močno skrbi.
Slovenija z najhitreje rastočimi cenami hrane v EU
Na to, da najnovejši podatki Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) za Slovenijo niso spodbudni, je v začetku prejšnjega tedna v okviru poslanskih vprašanj Roberta Goloba, predsednika vlade, opozorila tudi Suzana Lep Šimenko (SD). Poudarila je, da podatki OECD kažejo neljubo resnico, da ima Slovenija najhitreje rastoče cene hrane v Evropski uniji. Dodala je, da je inflacija v mandatu vlade pod vodstvom Roberta Goloba narasla za več kot 20 odstotkov, medtem ko so se cene hrane dvignile za kar 33 odstotkov. Opozorila je še, da se poleg hrane zvišujejo tudi cene stanovanj, energentov, storitev, oblačil in obutve. To je vsega tistega, kar najbolj potrebujejo Slovenke in Slovenci, slovenska gospodinjstva. Najbolj rast cen občutijo tisti z nižjimi dohodki, žal pa so v težavah zaradi dviga cen tudi tisti, ki prejemajo v Sloveniji povprečno plačo. Ob vsem tem državljani s povprečno plačo niso deležni visokih socialnih transferjev, med drugim tudi primernih otroških dodatkov. Plačujejo polne cene vrtcev, malice, tako da poleg vseh drugih stroškov žal komaj shajajo skozi mesece, je dodala.
Kupna moč pada
Suzana Lep Šimenko je Goloba spomnila, da je septembra v državnem zboru dejal, da vlada rasti cen hrane ne more spregledati. Vendar pa v vladi niso naredili nič, da bi cene zmanjšali, zato je poslanka Goloba vprašala, kaj so sploh storili in odgovorila kar sama: »Popolnoma nič. Sami ste to že ugotovili in tega ste se zavedali,« je dodala in spomnila, da se je govedina podražila za 25 odstotkov. Vprašala je: »Kaj ste naredili na tem področju? Popolnoma nič. Življenjski stroški ljudi pod vašo vlado rastejo iz meseca v mesec. Cene hrane ter najbolj nujnih izdelkov in storitev gredo gor, medtem ko plače in pokojnine realno padajo, kar pomeni, da kupna moč prebivalcev pada.«
Poudarila je še: »Ko govorimo s kmeti, nam ti povedo, da se jim stroški povečujejo, medtem ko odkupne cene izdelkov temu ne sledijo, na policah pa kupujemo drago hrano.« Kaj bodo naredili v vladi za zajezitev cen hrane in zakaj do zdaj niso naredili nič? Kaj bodo naredili, da bo na slovenskih policah več slovenske hrane in kaj za večjo samooskrbo? To so bila vprašanja, na katera bi moral predsednik vlade odgovoriti jasno in natančno. Pa je? Daleč od tega. Med drugim je dejal, da na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že dlje časa obstaja strokovna komisija, ki je ugotovila, da so cene mesa in mesnih izdelkov v celi verigi (od kmetov do predelovalne industrije, distributerjev in trgovcev) vsi približno enako dvigovali. Da so vsi, ki v Sloveniji trgujejo z mesom, »enako dobro zaslužili«. Pojav dvigovanja cen mesa se po njegovem umirja, »v naslednjih mesecih se bo še bolj umirjal. O drugih cenah hrane in s tem povezanih podražitvah pa Golob ni govoril. Pohvalil pa se je, da prihodki, to je plače, v Sloveniji naraščajo. Domnevno bolj kot inflacija.
Suzana Lep Šimenko ni odnehala. Pojasnila je: »Pokojnine in plače so realno padle. Če vi ocenjujete rast plač v javnem sektorju in mislite, je to rast plač v Sloveniji, potem se zelo motite. Res je, plače so v povprečju nekoliko višje zaradi dviga plač v javnem sektorju. Če pa pogledamo zasebni sektor, vidimo, da so plače realno padle. Pri pokojninah je podobna zgodba.« Kako rastejo cene hrane, najbolje vedo državljanke in državljani, posebej gospodinje, ko gredo v trgovino in ko vsak teden lahko za isti denar iz trgovine prinesejo manj izdelkov ali pa dajo za podobno košarico bistveno več denarja. Tako da se inflacija, kar zadeva cene hrane, v Sloveniji niti najmanj ni umirila. Kje so konkretni ukrepi, ki jih je Robert Golob napovedoval že septembra, in predvsem, kaj bodo v vladi naredili v prihodnje, je spraševala Lep Šimenkova. »Počakali boste, da se bodo stvari uredile same, če se bodo ali pa ne,« je dejala. Konkretnega odgovora glede ukrepov ni bilo, je pa Golob zatrdil, da se kupna moč v času njegove vlade v Sloveniji ni zmanjšala. Pri tem pa se je previdno skril za besedami »po ugotovitvi strokovnjakov s področja prehranskih znanosti«.
Cene naraščajo tudi zaradi višjih davkov
Cene hrane in drugih nujnih življenjskih potrebščin v Sloveniji izrazito naraščajo tudi zaradi čedalje večjih davčnih obremenitev. Vlada se pri teh podražitvah na splošno izgovarja na vpliv globalnih cen surovih, celo termin podnebne spremembe jim pride prav. Golob pa je kot krivce posredno obtožil vse člene prehranjevalne verige, to je od kmetov do predelovalcev in trgovcev. Namerno pa vsi z Golobom na čelu zamolčijo visoke davčne obremenitve, ki se odražajo tudi v stroških dela. O davkih seveda nobeden iz vlade ne želi slišati nič. Davki v Sloveniji so se torej v mandatu Golobove vlade nenormalno povečali, rast je med najvišjimi v EU in OECD.
