Piše: Luka Perš (Nova24tv)
Skrbni pregled skupine Istrabenz Gorenje, ki ga je opravila znana revizijska hiša leta 2010, je odkril številne nepravilnosti o direktorju Robertu Golobu. Med drugim so zapravili 800 tisoč evrov za dokumentacijo za gradnjo nikoli zgrajene elektrarne na Neretvi, omenjajo se slamnata podjetja na Balkanu za obvode denarja, Golob pa je tudi izsilil delitev dobička v višini 24,44 odstotka, čeprav je imel le 10-odstotni delež.
Slovenski spletni medij Siol je poročal, da si je Robert Golob kot predsednik uprave družbe Istrabenz Gorenje in njen manjšinski lastnik z določbami v družbeni pogodbi vnaprej zagotovil večjo udeležbo pri dobičku, s katerim bi šele naknadno dokapitaliziral podjetje in pridobil delež v višini deset odstotkov, je razvidno iz dela dokumentov o skrbnem pregledu družbe Istrabenz Gorenje, ki naj bi bil izveden leta 2010 s strani ene izmed revizijskih družb. Iz dokumentov izhaja, da naj bi Golob posloval tudi z ženo Jano Nemec Golob, lastnico zasebnega otroškega vrtca.
Iz pregleda izhaja, da je družba Istrabenz Gorenje, ki je sicer danes v lasti Petrola, imela med svojimi osnovnimi sredstvi tudi opremo za vrtec Hiša otrok, pri čemer naj bi potekal postopek izločitve vrtca, oprema pa bi bila izločena v obliki donacije. Iz podatkov iz sodnega registra je razvidno, da je bila oktobra 2010 ustanovljena Hiša otrok Sonček, v zasebni lasti Golobove žene Jane Nemec Golob. Na njen zasebni vrtec je družba Istrabenz Gorenje prenesla celotno dejavnost dnevnega varstva otrok, ki ga je do takrat izvajala, so še objavili na Siolu.
Bosanski Intrade je uničeval družbo Istrabenz
Iz 11-stranskega dokumenta je jasno razvidno, da je bilo bosansko podjetje Intrade pod vodstvom Nihada Spahalića poslovni rak nekdanjih predhodnih družb, ki so kasneje sestavljali lastniško strukturo GEN-I. Ključno je, da je takratna družba Istrabenz Gorenje imela kar 88,5-odstotno bilančno izpostavljenost v celotni družbi. Na kak način je torej krovna slovenska družba pod vodstvom Goloba poskrbela za nemoteno financiranje čudne Spahaličeve družbe z večinskim slovenskim deležem?
S pogodbo z dne 1. junija 2004 so za isto investicijo vzeli še dolgoročno posojilo v višini 2,8 milijona evrov. Po pogodbi z dne prvega oktobra 2007 je Istrabenz Gorenje prodal terjatvi iz naslova zgornjih dveh pogodb družbi Istrabenz investicijski inženiring, in sicer v višini 9.8 milijona evrov (glavnica) in 1.605.251 evrov (obresti), skupaj 11.405.251 evrov. Pogodba med Istrabenz investicijski inženiring in Intrade – Energijo določa pogoje dolgoročnega posojila in zapisali, da bo posojilo odplačano v 22 obrokih, ki bi moralo po prvotnem zapasti prvega oktobra 2008. A so na zadnji dan v letu 2008 dodali dodatek k sklenjeni pogodbi, iz katere izhaja, da je znašal dolg Intrade Energije iz naslova posojilne pogodbe 9,8 milijona evrov glavnice in 2.842.981 evrov obresti, skupaj torej 12.642.981 EUR. Z aneksom sta se družbi dogovorili, da se obresti konvertirajo v dolgoročni dolg. Z dodatkom pa sta tudi zapisali, da se dolg odplača v 26 obrokih.
Enako je sporni del, ko so v Istrabenz Gorenje prodali dokumentacijo za projekt Neretva Istrabenzu Investicijski inženiring v višini 809.806,67 evra. V nadaljevanju piše, da so se tako v Intradu in Istrabenzu investicijski inženiring strinjali, da je Intrade vodil vso dokumentacijo ter da bo dokument izdelal družba Energoinvest. Na spletu smo našli, da je obstaja podjetje Energoinvest v Sarajevu. V nadaljevanju pišejo, da niso dobili nobenih informacij, če projekt sploh še poteka. Kot je razkril posnetek Avaza, je vsa zadeva padla v vodo v letu 2009. Ključni zapis se glasi, da je zaradi starosti dokumentacije stara in njena uporabnost in s tem vednost lahko vprašljiva in obstaja možnost, da bi jo bilo potrebno s sredstvi slabiti.
Robert Golob je z manjšinskim deležem imel večjo moč odločanja kot Istrabenz in Gorenje
V poročilu pa se izpostavi tudi vloga Roberta Goloba, kjer se dejansko opazi, da je imel z 10-odstonim deležem večinsko kontrolo nad Istrabenzom in Gorenjem. V mnenju so finančni poročevalci zapisali, da si je predsednik IGES dr. Robert Golob zagotovil posebne opcije, ki mu prinašajo tudi večjo udeležbo pri dobičku in pri glasovanju. Gre sicer za veljavni dogovor, ki ni v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah.
Poraja se predvsem vprašanje, zakaj sta večinska lastnika (Gorenje in Istrabenz) pristala na tak dogovor. Golob kot manjšinski lastnik je zagotovil garancijo za delež na izplačilu dobička, kjer je šele naknadno z dokapitalizacijo v družbi z izplačanim dobičkom, dejansko pridobil 10-odstotni delež v podjetju. Kot piše v dokumentu, si je Golob izpogajal možnost, da je z 10-odstotnim deležem imel tudi kontrolo nad svojima krovnima družbama – tako Istrabenza kot Gorenja. Zgodba IGES-a močno spominja na sedanjo zgodbo v GEN-I.
Vendar je vsa zadeva zelo čudna in sumljiva. Organi pregona in regulatorji bi morali ob takšnih rabotah nemudoma reagirati. Ker so bili vsi pod nadzorom gospodarskih samodržcev iz Obale in operativcev poslovnega kroga Boruta Jamnika, je zadeva ostala brez epiloga. Poznavalci razmer v Istrabenzu so nam zaupali, da je Robert Golob zelo dobro vedel, kaj počne. Ves 11- stranski dokument jasno opisuje, da je šlo v primeru podjetja Intrade za t. i. krajo pri belem dnevu. Iz začetne ideje o vstopu na bosanski trg se je sprevrglo v divjo krajo. Že iz samega statuta (pod skupščino) je jasno in vidno, da je Robert Golob s svojimi 10 odstotki (katerih sploh ni bil lastnik) obvladoval vse operacije v družbi Istrabenz-Gorenje. Opozorili so nas, da je za sprejem vseh statutarnih sprememb in družbene pogodbe, ki se tičejo Goloba, bila potrebna 91-odstotna večina, Istrabenzova hčerinska družba in Gorenje pa sta skupaj imeli le 90 odstotkov.
Prav tako je bil Robert Golob glede na 10-odstotni delež upravičen do ravno tako velikega deleža dobička, toda skrbni pregled je ugotovil, da je prejel kar 24,44 odstotka dobička v višini 206.462,99 evra, od skupno 1.220.000 evrov dobička. Neupravičene nagrade so bile torej del njegovega življenja ves čas in ne samo v Gen-I.
