Piše: Aleksander Vodeb (Moja Dolenjska)
Slovenski politični kabaret je znova na višku, tokrat v režiji predsednika vlade Roberta Goloba, ki se iz političnega zakulisja počasi, a vztrajno, vrača v ospredje – kot bi se želel prepričati, ali smo slučajno pozabili nanj. Javni odzivi so glasni: “Ne, nismo pozabili! Zavozil si!” Javni rejtingi so mu namreč nazorno pokazali, da je njegova priljubljenost nižja kot razpoloženje v Sloveniji po treh zaporednih deževnih vikendih.
A naš Golob, nepremagljiv v svoji odločnosti, se je odločil, da je čas za nov val medijske ofenzive. Po govoricah, da so ga javnomnenjske številke tako pretresle, da je za nekaj dni popolnoma izginil, se je ponovno pojavil – tokrat na “kao” skrivnostnem sestanku v najvidnejši kavarni na ljubljanski tržnici. Tam sta ga čakala veterana slovenske politike: Milan Kučan, ki se zadnja desetletja uspešno skriva pod geslom “jaz sem samo upokojenec”, in Zoran Janković, ljubljanski župan, ki je pred sodnimi postopki zaščiten bolje kot kočevski medved.
Kaj točno so ob kavi in krofih razpravljali, je ostalo skrivnost, a rezultati so očitni. Golob se je kot feniks dvignil iz pepela in začel polniti vse provladne medije – od televizije do tiskovin, pa vse do družbenih omrežij. Zvečer bo imel znova hvalospev na 24ur, kar na POP TV napovedujejo že od zgodnjih jutranjih ur. “Nekaj pa ima ta naš Zoki,” je menda ob odločitvi, da ga znova in znova gostijo, dahnila direktorica informativnega programa POP TV Tjaša Slokar Kos. Če se bo to nadaljevalo, se bojim, da nas čaka nova realnost, kjer bomo Goloba srečevali ne samo na ekranu, ampak tudi v kuhinjskih omarah – naslednja postaja: pašteta z okusom “Golob na žaru.”
Provladni mediji, ki ga podpirajo z vnemo, vredno severnokorejskih propagandnih mojstrov, skrbno pazijo, da “lik in delo” predsednika ostajata brez madeža. Kritična vprašanja? Ni jih! Negativne analize? To je gotovo teorija zarote! Medtem pa se v ozadju šušlja, da so Golobu že svetovali odstop – a je naš predsednik odločno zavrnil možnost umika. Pripravljen je do zadnjega diha braniti svojo pisarno, kjer se je že simbolično oklenil fikusa. Kot pravijo v njegovem kabinetu, bi ga ven lahko spravili le s parom močnih lipicancev, če ne celo s tankom.
In čeprav so kritiki že opozorili, da Golobova politična dediščina vse bolj spominja na pogorišče, on samozavestno nadaljuje – prepričan, da bo zgodovina sodila drugače. Njegovih odločitev očitno ne pretrese niti možnost, da bi na prihodnjih volitvah končal kot opomba pod črto. Golob leti dalje – čeprav brez višine in z vedno bolj okrnjenim perjem.
Ampak, Slovenija, priznati moramo: če že nimamo sončnega vremena in nižjih položnic, imamo vsaj komično predstavo, ki je ne preseže niti najboljša serija na Netflixu. Pa naj še kdo reče, da politika ni zabavna. Ko le ne bi bila lahko tudi pogubna …
