Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Kršili ste ustavo z omejevanjem dodatnega dela zdravnikov, da bi zatrli zasebnike in koncesionarje v zdravstvu, so ustavni sodniki za božič sporočili poslancem Svobode, SD in Levice.
Na vrh državnih bolnišnic so te stranke po volitvah s čistko nastavili svoje kadre in ti so jih prepričali, da so za njihove slabe finančne rezultate krivi zasebniki in koncesionarji, ki jih je treba ukiniti. Ali pa vsaj čim bolj omejiti. Kradejo državnemu zdravstvu, ko zdravijo ljudi, so dvoživke in moralni hazard, je to politiko v parlamentu še prejšnji teden opisal premier Robert Golob, ko je kirurga Gregorja Kavčiča in številne druge obtoževal, da s kirurškimi posegi in zdravljenji v prostem času daljšajo čakalne vrste in siromašijo državno zdravstveno blagajno in s tem državne bolnišnice. Preprečevanje tega je temelj naše reforme zdravstva, je povedal premier. Zdaj pa je ustavno sodišče ta temelj Golobove reforme odpravilo kot kršitev ustave. Iz državne zdravstvene blagajne so premiera demantirali že prej, ko so zanikali kovanje dobičkov. Napak je obveščen o cenikih. A so povedali bolj po tihem, ker je nevarno kritizirati premiera. Javnosti pa je večina medijev to tudi skrila.
Na to, kako je mogoče speljati posle in denar državi s pomočjo državnega podjetja, ki ga vodiš, se premier Robert Golob sicer spozna. Kot direktor je dopoldan vodil državni GEN-I, ki ga je razglasil za zasebnega, da si je lahko izplačal milijonske nagrade. Ta Gen-i je gradil sončne elektrarne v Makedoniji, v Sloveniji pa so takšne elektrarne bile dodatni Golobov družinski posel. V prostem času. S podjetjem Star Solar. Uradno dolgo v lasti soproge. Da se ne vidi.
Proizvedeno elektriko v Star Solarju, katerega lastnik je, pa kot šef vlade zdaj prodaja državnemu Borznu, kamor je po volitvah na vrh nastavil Mojco Kert, ki je bila prej tudi zaposlena v Gen-I, na zadnjih volitvah poslancev pa je kandidirala za njegovo Svobodo. Vse privatno v družini. Ker so država in nimajo konkurence, jim dobro gre in si tam tudi velikodušno delijo dodatke.
Ljudem za to iz Star Solarja in Borzna ne nudijo več zdravstvenih storitev po enakih ali nižjih cenah (ker odpade strošek investicij), kar je v prostem času počel Gregor Kavčič in mu to očitajo. Boj proti dvoživkam v zdravstvu se je začel že v času prejšnjega zvezdniškega ministra Danijela Bešič Loredan z osebnim vzgledom. Bešič Loredan je bil celo troživka. Ob ministrskem delu je kot zdravnik dobil dovoljenje Goloba, da lahko dodatno dela še v svojem zasebnem zdravstvenem zavodu in še dodatno v drugem zasebnem zdravstvenem podjetju. Petinsko. A minister v resnici ni veliko delal v svojem zasebnem zavodu na Primorskem, da bi skrajševal časovne vrste. Vsaj videl in posnel ga ni nihče.
Spremembo zakona, katere manjši del je ustavno sodišče razveljavilo, so poslanci Svobode, SD in Levice spravili skozi proceduro parlamenta v pičlih treh mesecih in to tako, da so spremenili praktično vse člene iz vlade najprej predlaganih sprememb. Kršitev ustave je le posledica te nestrokovnosti. Opozorila, da kršijo ustavo in da bodo namesto izboljšanja povzročili še večje težave, so arogantno zavračali. Z aroganco značilno za vladanje zadnja leta, ki se je Urški Klakočar Zupančič maščevala ta teden, ko se je znašla pred prazno dvorano parlamenta, ko je na družinski praznik poskušala odpraviti kršitev ustave, da v volilni zakonodaji po desetletju še ni zagotovljeno sodno varstvo, če večina z zlorabo oblasti odvzame poslanski sedež šefu največje opozicijske stranke. Kar se je zgodilo pred desetletjem Janezu Janši. Da bodo kršenje ustave, ki traja že desetletje, odpravljali na Božič, je Klakočar Zupančičeva odločila samovoljno, da bi jezila poslance bolj z desne. Oteževali so praznovanje vernim že v času prejšnje socialistične diktature.
Razveljavitev prepovedi dodatnega dela zdravnikov kot kršitev ustave ustavnega sodišča ni padla iz lune in nikakor ni presenetljiva. Že državni svet je te spremembe ustavil z vetom in opozoril, kaj pomeni popravek zakonodaje:
“Ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajševanja čakalnih dob, čemur pritrjuje tudi sam predlagatelj. Prav tako ne vodi do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev, ampak – ravno nasprotno – v zelo občutljiv in kompleksen sistem uvaja obsežne spremembe in omejitve, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev ter sodelavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema. Pri tem pa ne predvidi nobenih rešitev za težave, ki jih bodo povzročili sprejeti ukrepi – med drugim zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih ali v čistem zasebnem delu izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki se jih bo težko nadomestilo v okviru javnih zdravstvenih zavodov. Negativne posledice pa bodo pri tem občutili zlasti pacienti.”
Ustavno sodišče je razveljavilo majhen del zakona, presojanje bodo nadaljevali in številni kritiki zakona so nezadovoljni, ker ocenjujejo, da je bil udarec po mizi premalo oster. A od ustavnih sodnikov ne smemo pričakovati čudežev. Ne le zaradi tega, ker je tja veliko večino postavil levi del politike in jih vsaj del verjame v superiornost državnega lastništva podjetij v primerjavi z zasebnim, ker so jih to učili v socializmu. Končalo se je slabo. Tudi brez te ideološke nagnjenosti proti sistemu, ki je propadel, pa lahko ustavno sodišče razveljavi le kršitve ustave, ne pa slabe politike. Razveljavijo pa lahko neustavnosti šele, ko že veljajo. Tokratne so bile uzakonjene pred pol leta in bodo kljub razveljavitvi imele posledice. Le slabe za zdravnike, zdravstvo in bolnike. A brez odločitve ustavnih sodnikov bi bilo le še slabše.
Po vetu državnega sveta so poslanci vladnih strank kršenje ustave izglasovali 23. aprila letos tako:
Gre za še bolj nespametno politiko kot ob avtocestah, kjer, čeprav smo transportno križišče Evrope, je obveljala logika, da je širitev avtocest z dodatnimi pasovi škodljiva, ker to ustvarja še več prometa. Denar so raje porabili so ustanavljanje kupa novih ministrstev, služb in višanje državnih plač. Podobno niso nič modernizirali železnic. Ki so še veliko bolj predpotopne od avtocest. Razen, da državni Luki Koper gradijo 27,1 kilometrov “drugega” tira. Z milijardo vašega denarja. V zdravstvu pa nam vladajoči celo podirajo dodatne pasove, ki so jih zgradili podjetni posamezniki. Dvotirno železnico spreminjajo v enotirno. Z idejo, da bo manj prometa, če bo manj pasov in tirov. Da bo manj bolnih, če bo manj možnosti zdravstvene oskrbe.
In to v času, ko je bolnih zaradi staranja populacije veliko več in ko navadne ceste in enotirne železnice ne morejo delovati kot so v sistemu, kjer je bilo vse državo in smo bili veliko bolj revni, povpraševanje po zdravnikih in zdravstvenem osebju pa v bogatejših zahodnih državah ni bilo niti podobno današnjemu. Je pa že v socializmu lep del delavskega razreda iz socialistične Jugoslavije zbežal v kapitalistično Zahodno Nemčijo in podobne države, ker so jih tam zasebni podjetniki veliko manj izkoriščali kot tu državni partijci.
Ustavni sodniki so z razveljavitvijo najbolj očitno nerazumnega v zakonu sprožili razpravo o pravilnosti vračanja v preteklost, ki ni bila tako lepa kot nam jo rišejo. In v katero se ni mogoče vrniti, vsaj ne brez velikanski žrtev med bolnimi in tistimi, ki države ne vodijo, plačujejo pa dvoživke na vrhu, ki slabo opravljajo delo, za katerega so izvoljeni.
Za dodatne zasebne posle pa ne dvomim, da se bolj potrudijo, ker tam gre za njihov denar in ne vašega.
