Koaliciji je bilo povedano, da se politiki ni dovoljeno vtikati v sodno oblast

Piše: Ana Horvat (Nova24tv)

Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič in vlada kot celota sta se na vse pretege zavzemali za to, da bi jim v primeru odločanja o ustavnosti novele zakona o RTVS, s katerim se obglavlja vodstvo javne RTVS, uspelo izločiti ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča. Želijo namreč na vsak način doseči, da bi šla njihova novela skozi in bi prevladali tisti, ki jih je j***no več. Po besedah upokojenega urednika in novinarja Vinka Vasleta je ustavno sodišče s svojo odločitvijo vladajočim tukaj povedalo, da ne morejo početi, kar si zamislijo in kar si želijo. 

“Izločeni glasovi razuma. Iz odločanja ustavnega sodišča o RTVS po Roku Čeferinu izločena še Neža Kogovšek Šalamon,“ so razočarano zapisali pri Mladini in se s tem obregnili ob četrtkovo odločitev najvišjega sodišča v državi okrog izločitve ustavne sodnice, ki jo je predlagal predsednik programskega sveta RTVS in prvopodpisani pod pobudo za oceno ustavnosti zakonske novele dr. Peter Gregorčič. Kot kaže si zatiskajo oči pred tem, da je sodnica sodelavka Mirovnega instituta, ki je sodeloval v kampanji zakona o RTVS. Znan pa je tudi razlog, zakaj je bil že januarja izločen Čeferin. Odvetniška pisarna, katere ustanovitelj je, namreč sodeluje z javno RTVS. “Institut izločitve sodnika kot gradnika neodvisnosti sodstva ni le v korist strank temveč tudi samega sodnika, njegovega profesionalnega ugleda in integritete. Pameten sodnik bo temeljito presodil svoj položaj in se v primeru najmanjšega dvoma sam izločil,” glede izločitve sodnikov izpostavlja  strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik.

Sodišče je s štiri glasovi za in enim proti odločilo, da se zavrže predlog predsednice Državnega zbora RS za izločitev sodnika ddr. Klemna Jakliča. Za slednje se je sicer zavzemala tudi Golobova vlada. Ob tem pa je bil zavrnjen tudi predlog za izločitev predsednika sodišča dr. Mateja Accetta. Ker sta bili pobudi zavrženi kot prepozni, se seveda ni odločalo o tem, kako je predsednica lahko v imenu celotnega državnega zbora predlagala izločitev enega od ustavnih sodnikov. Ustavni sodnik Rok Svetlič je sicer opozoril Klakočarjevo, ki je sicer v preteklosti delala kot sodnica, da državni zbor nima pristojnosti, da zahteva izločitev ustavnega sodnika. Pri tem pa ji je dal tridnevni rok, da sama navede, po kateri pravni podlagi je predsednik DZ upravičen samostojno sodelovati v postopku pred US v postopkih, kjer je DZ nasprotni udeleženec.

Upokojeni novinar in urednik Vinko Vasle, s katerim smo se pogovarjali okrog nedavne odločitve ustavnega sodišča in o političnih posledicah le-te, je uvodoma povedal, da je povsem logično, da je prišlo do izločitve Kogovšek Šalamonove, ki sodeluje z Mirovnim inštitutom. “Mislim, da bi ona morala čutiti kakšne posledice. Izločiti bi se namreč morala sama. To je namreč tudi po pravilih in Zakonu o ustavnem sodišču.” Po njegovih besedah je bilo sicer zgovorno srečanje predsednika ustavnega sodišča in podpredsednice Evropske komisije Vero Jourovo, a kar zadeva predlog za izločitev Jakliča, je ta po njegovih besedah predstavljal oslarijo, saj je bilo to, kar je on komentiral o Grimsovem zakonu, pred 20-imi leti.

Ker so izločitev Jakliča in Accetta komentirali z razlago, da sta bili vloženi prepozno, je po navedbah Vasleta težko komentirati, kakšne so politične posledice tega. Vsebinske odločitve namreč tukaj ni bilo. “Niso se odločili, da bi kakorkoli komentirali to njeno zahtevo oziroma vlogo, da se Jakliča izloči. Da so reševali predsednika, so šli v te zamudne razloge. To je kar bistroumno,” je komentiral.

Oni si predstavljajo, da so nadoblast
Ker je splošno znano, da si levi pol lasti ustavno sodišče, smo Vasleta povprašali, če so vladajoči pričakovali, da jim bo uspela izločitev. Dr. Vinko Gorenak je po njegovih besedah zelo dobro utemeljil te zadeve, ko je takrat srečal dr. Ernesta Petriča kot ustavnega sodnika, in sicer da se pravzaprav vrhovi politike na noben način ne smejo in ne morajo vtikat v delo ustavnega sodišča v času, ko postopki tečejo. “To, kar je naredila Klakočarjeva, bi moral biti razlog, da bi jo odpoklicali,” meni Vasle. Ker pa je znano tudi, da je Gibanje Svoboda želelo v prejšnjem tednu doseči, da bi se navkljub odločitvi ustavnega sodišča, da se do končne odločitve ne imenuje novega vodstva, imenovalo novo vodstvo, je izpostavil, da si oni predstavljajo, da so nadoblast, nad vsem, nad ustavo in tako naprej, če gledate vse stvari, ki jih ne samo delajo, ampak tudi govorijo. Pravi, da bo zanimivo sedaj spremljati, kako bo večina ustavnih sodnikov odločala v Golobovem predlogu zakona.

Po besedah Vasleta so se ne glede na to, da smo včasih zelo besni na to ustavno sodišče, v primeru omenjene odločitve zgodile pomembne stvari. “Politično gledano je ustavno sodišče povedalo politiki, eni in drugi (politiki nasploh), in tistim, ki so na oblasti, da oni nimajo kaj počet z ustavnim sodiščem. S tem je dobila tudi odgovor in pa tudi pravcato brco ne glede na obrazložitev zamudne vloge Klakočarjeva. Ona si vedno predstavlja, prav tako tudi oni, da lahko počenjajo, kar hočejo.” Ustavno sodišče jim je namreč tukaj povedalo, da temu ni tako in da ne morejo početi, kar si zamislijo in kar želijo. “Mislim, da je s tega političnega vidika ta odločitev zelo pomembna. Zelo dolgoročno je tudi povedno glede na sestavo ustavnega sodišča, ker praktično sta pogojno dva desna, ostali pa pogojno levi sodniki,” je izpostavil in dodal, da sicer stvari niso tako enostavne. “Govorijo, da so vsi sodniki enaki, tudi to ne drži. Odvisno je, na katero sodišče naletiš in na katerega sodnika. Saj to je žalostno.”

Glede Kogovšek Šalamonove je spomnil, da so se že ob njenem predlogu za imenovanje na mestu pojavljali pomisleki okrog njenega imenovanja, saj se je vedelo glede njenega delovanja na Mirovnem inštitut. “Ve se pa, kdo ima večino. Zato je toliko bolj nevarna akcija za ustavne spremembe, da bi predsednica države odločala o ustavnih sodnikih. Mi nimamo predsedniške države, mi imamo parlamentarno demokracijo,” je izpostavil in dodal, da ne razume, kako to, da se kaki resni pravniki z druge strani ne oglasijo, ker tu gre za direkten poseg v ustavno ureditev države. “To so nevarne stvari, pri tem pa sedaj asistira še Nova Slovenija, kar je zame šokantno.” Mi lahko sicer po besedah Vasleta mirno komentiramo sklepe sodišča in sodne odločitve, gre samo za to, kako na te stvari reagira politika in oblast. “Tu ti nimajo kaj. Ustavno sodišče RS je tukaj okoli ovinkov, ampak zelo pomembno, odgovorilo vladi kot tudi Klakočarjevi,” je zaključil.