Piše: Spletni časopis
Krepitev vpliva spletnih vplivnežev, katerih objave in vsebine so pogosto brez ustreznega nadzora, je kot izziv za profesionalno novinarstvo ocenila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) na Evropski konferenci predsednikov parlamentov, ki se je končala danes in kje sta jo spremljali še Tamara Vonta (Svoboda) in generalna sekretarka parlamenta Uršula Zore Tavčar.
S “spletnimi vplivniki” ima Klakočar Zupančičeva zadnje čase nekaj težav, kar je novinar Bojan Požar razkril, da kitarist skupine Šank rock Bor Zuljan že več kot leto dni skrbi za njeno podobo na družabnih omrežjih, Svoboda pa ga za to menda plačuje s tri tisoč evri mesečno, zaradi česar ima resne težave doma s soprogo in hčerko. Hči Lia Zuljan je na FB objavila takšno sporočilo očetu: »Lažeš, varaš mojo mamo s predsednico državnega zbora…”
Klakočar Zupančičeva je, kot so sporočili iz državnega zbora, kot osrednja govorka nastopila pri temi o nasilju nad politiki, kot razpravljavka pa se je vključila v razpravo o zagotavljanju svobode izražanja v času polarizacije in negotovosti. V razpravi o svobodi izražanja je med drugim dejala, da vplivneži na socialnih omrežjih lahko hitro širijo tako resnične kot napačne informacije, zato, kot je poudarila predsednica Državnega zbora “njihov vpliv ni samo opazen, ampak lahko odloča o mnenjih množic, kar še dodatno oslabi kredibilnost tradicionalnih medijev”. Rešitev situacije je po mnenju Klakočarjeve v spodbujanju medijske pismenosti, ki je, kot je dejala, ključna za razumevanje kakovosti in verodostojnosti informacij. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi parlamenti, je poudarila in, kot so sporočili iz DZ, dodala še, bi morala biti ena od ključnih nalog parlamentov podpora z zakonodajnim okvirom.
To je nekoliko nenavadno sporočilo, ker državni zbor ravno sprejema nov medijski zakon, o katerem je v medijih, javnosti in med “spletnimi vplivniki” veliko pomislekov, da z njim vladna koalicija omejuje svobodo govora in medijev, in skrbi za dodatno financiranje svojih medijev, ki delajo za interese vladnih strank, torej Svobode, SD in Levice in za onemogočanje vseh kritičnih. Še posebej poskušajo onemogočiti in uničiti tiste, ki so nazorsko blizu SDS Janeza Janše. Za nadzor “napačnih medijev” so vladne stranke ustanovile celo posebno parlamentarno preiskavo, ki jo vodi Tamara Vonta.
Svojo razpravo je Klakočar Zupančičeva končala z opozorilom na porast pozivov k izključevanju posameznikov ali idej, kar vodi v cenzuro in kratenje svobode izražanja. “Pravica do svobodnega izražanja je neprecenljiva, vendar jo je treba uresničevati previdno, premišljeno in z globokim razumevanjem vpliva, ki ga ima na nas in na ljudi okoli nas. Tu nastopi tudi naša odgovornost.”
Celotno sporočilo, ki so ga o iz parlamenta poslali o konferenci, je takšno:
“Predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič se udeležuje Evropske konference predsednikov parlamentov, ki med 19. in 21. marcem 2025 poteka v Palači Evrope (Strasbourg, Francija).
V delegaciji, ki spremlja predsednico Državnega zbora, sta tudi vodja Delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Tamara Vonta (poslanka Poslanske skupine Svoboda) in generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.
Dvodnevna konferenca poteka v treh vsebinskih sklopih: »Varovanje demokracije«, »Zagotavljanje svobode izražanja v času polarizacije in negotovosti« in »Nasilje nad politiki«.
Predsednica Državnega zbora je kot osrednja govorka nastopila pri tretji temi o nasilju nad politiki, kot razpravljavka pa se je vključila v razpravo pri drugi temi o zagotavljanju svobode izražanja v času polarizacije in negotovosti.
Kot je v svoji razpravi na temo svobode izražanja v času polarizacije in negotovosti, poudarila predsednica Državnega zbora, je svoboda govora temeljni steber demokratične družbe, brez katere ni mogoče svobodno izražanje mnenj, iskanje resnice, sodelovanje v pomembnih vsebinskih razpravah in zagotavljanje odgovornosti v politiki. Brez nje bi živeli v svetu cenzure in molka, kjer je napredek zadušen, človekove pravice pa zlahka poteptane, pozitivne družbene spremembe onemogočene, je še povedala.
Kot izziv za profesionalno novinarstvo je predsednica Državnega zbora izpostavila tudi krepitev vpliva spletnih vplivnežev, katerih objave in vsebine so pogosto brez ustreznega nadzora. Dejala je, da vplivneži na socialnih omrežjih lahko hitro širijo tako resnične kot napačne informacije, zato, kot je poudarila predsednica Državnega zbora “njihov vpliv ni samo opazen, ampak lahko odloča o mnenjih množic, kar še dodatno oslabi kredibilnost tradicionalnih medijev”.
Rešitev situacije je po njenih besedah v spodbujanju medijske pismenosti, ki je, kot je dejala, ključna za razumevanje kakovosti in verodostojnosti informacij. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi parlamenti, je poudarila predsednica Državnega zbora, ter še dodala, da bi morala biti ena od ključnih nalog parlamentov podpora z zakonodajnim okvirom.
Svojo razpravo je sklenila z omembo še ene prakse, ki je, kot je dejala, nevarna, vse pogostejša, a po njenem mnenju deležna premalo pozornosti, in sicer gre za porast pozivov k izključevanju posameznikov ali idej, kar vodi v cenzuro in kratenje svobode izražanja. “Pravica do svobodnega izražanja je neprecenljiva, vendar jo je treba uresničevati previdno, premišljeno in z globokim razumevanjem vpliva, ki ga ima na nas in na ljudi okoli nas. Tu nastopi tudi naša odgovornost,” je zaključila predsednica Državnega zbora.
Drugi dan konference je predsednica Državnega zbora kot uvodna govorka spregovorila o nasilju nad politiki.
»Tovrstno nasilje ne ogroža le naše osebne varnosti, temveč resno škodi demokratičnim procesom in celotni družbi,« je izpostavila.
Kot posebej skrb vzbujajoče je predsednica Državnega zbora poudarila naraščanje verbalnega nasilja, ki se pogosto pospešuje skozi spletne platforme, kjer anonimnost omogoča širjenje sovražnih govorov in groženj brez posledic.
Na spletnih platformah oziroma družbenih omrežjih je, kot je dejala, prostor, kjer prihaja do »produkcije in reprodukcije novih oblik izkazovanja nasilja nad ženskami, kamor uvrščamo sovražni govor, mizoginijo, agresijo in seksizem. Njihov namen pa je ženske odvrniti od aktivnega političnega delovanja, jim zagreniti, otežiti sodelovanje v polju politike, ali jih odvrniti od tega in jih posledično iz javnosti potisniti nazaj v polje zasebnosti«. V tej zvezi je pozvala k aktivnostim, ki bi omejila tovrstne napade in njihove posledice.
V tej zvezi je kot prvi korak izpostavila jasno obsodbo tovrstnega nasilja na vseh ravneh, od medijev do političnih strank. Prav tako je po njenih besedah ključno zagotoviti varno in podporno okolje za ženske, ki se odločijo vstopiti v politiko.
Predsednica Državnega zbora je poudarila še, da morajo zakonodajalci zagotoviti, da bo za sovražni govor tudi na spletu nastopila odgovornost. »Okrepiti je treba pravno odgovornost za spletne grožnje in nasilje.«
Zaključila je z besedami, da moramo prav vsi sodelovati pri ustvarjanju okolja, v katerem ni prostora za nasilje, pa naj gre za fizično ali verbalno. Kot je dejala, morajo politiki vseh političnih strank, novinarji, aktivisti in državljani jasno povedati, da je nasilje nedopustno. »Politiki imamo v rokah moč in orodja, predvsem pa nas k temu zavezuje naša funkcija, da aktivno prispevamo k varnejši in odgovornejši družbi,« je še dodala predsednica Državnega zbora.
Program konference dopolnjuje več spremljevalnih dogodkov. Predsednica Državnega zbora se je tako ob robu prvega dneva konference udeležila delovnega zajtrka predsednic parlamentov, ki ga je gostila generalna sekretarka PACE Despina Chatzivassiliou in je bil posvečen temi „Ženske, mir in varnost“.
Pred začetkom zasedanja je bil organiziran predkonferenčni dogodek o mladih, ki varujejo planet, posebej pa so se na dogodku srečali tudi generalni sekretarji sodelujočih parlamentov, ki so se sestali na ločeni razpravi o priložnostih in izzivih umetne inteligence za parlamente ter o delu Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo (ECPRD). Na omenjenem srečanju generalnih sekretarjev je kot uvodna govorka nastopila generalna sekretarka Državnega zbora Uršula Zore Tavčar.
Delegacija Državnega zbora pod vodstvom predsednice mag. Urške Klakočar Zupančič se je prvi dan na dvostranskem pogovoru že srečala tudi s predsednico Zveznega sveta Republike Avstrije Andreo Eder Gitschthaler.
Evropske konference predsednikov parlamentov, ki poteka vsaki dve leti pod okriljem Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) s sedežem v Strasbourgu, se udeležuje več kot 60 predsednikov ali podpredsednikov in približno 400 delegatov. Letošnja konferenca je jubilejna, saj mineva 50 let od prve konference.”
