Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Po zakonu posebej za Roberta Goloba, s katerim opoziciji otežuje preiskovanje ravnanja premiera in šefa svoje stranke Roberta Goloba, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič predlagala še poseben “Zakon Jaklič”, kjer pa je namen obraten: z razpravo v parlamentu črniti ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je zadnja leta edini med ustavnimi sodniki in političnimi funkcionarji na transparenten način uredil svoje dodatno delo ob funkciji.
Kampanjo proti Jakliču je sprožila leva revija Mladina, ker je imel ob funkciji ustavnega sodnika nekaj časa odprt status samostojnega podjetnika za občasno delo visokošolskega učitelja in raziskovanje. To dodatno delo ustavnim sodnikom zakon posebej dovoljuje. To, da ima za opravljanje dovoljenih del status s. p., je bilo javno objavljeno pri KPK, vsa nakazila iz državnih ustanov pa se za s. p.-je prikažejo v aplikaciji Erar. Ni jih bilo. Dodatno so delali tudi praktično vsi drugi ustavni sodniki, kjer pa to ni javno objavljeno, enako velja za številne politike. Za dela in dodatne zaslužke teh je mogoče izvedeti le, če novinarji posebej vrtamo. Ni preprosto. In pri teh drugih, šlo je za Nežo Kogovšek Šalamon, je bil zaznan primer res spornega ravnanja, ki je posledica slabe zakonske ureditve, vanj je bila vpletena tudi Urška Klakočar, ki pa popravka ureditve tam, kjer je napačna, zdaj ne ponuja.
Še preden so levi mediji problematizirala dodatno delo, je status s.p. Jaklič že ugasnil. Kot je pojasnil zaradi tega, ker je imel s tem statusom več stroškov kot koristi. A Klakočar Zupančičeva je po medijskih pisanjih zahtevala odstop ustavnega sodnika Jakliča in presojo KPK, kjer pa so se ji upirali, da niso pristojni, nazadnje pa proti Jakliču sprožili postopek preverjanja, ker predsednika ustavnega sodišča ni obvestil, da je zaprl status samostojnega podjetnika.
Zdaj Klakočar Zupančičeva predlaga, da bi KPK dodelili pristojnost presojanja dopustnosti dodatnih del ustavnih sodnikov, a le takšnih, ki jih še niso dovolili predstojniki. Le Jakliča, drugih ne.
Zakoni se ne smejo pisati za konkretne posameznike. Takšni zakoni so zloraba oblasti.
Nobene spremembe pa ne predlaga ob ustavni sodnici Neži Kogovšek Šalamon, ki je kot nekdanja direktorica Mirovnega inštituta z dovoljenjem predsednika Mateja Accetta dodatno delala za ta zasebni inštitut, hkrati pa sodelovala v presojanju ustavnosti čistke vrha RTVS, v katero je bil Mirovni inštitut skupaj z Urško Klakočar Zupančič vpleten kot stranka v postopku pred ustavnim sodiščem. Kogovšek Šalamon se sama ni takoj izločila iz presojanja. Stranke v postopku, denimo nekdanji predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, ki so ga s spremembo zakona odstavljali, pa konflikta interesov niso mogli izpodbijati, ker podatek o tem, kateri sodnik (ali politik) dodatno dela, niso nikjer javno objavljeni. Če ne moreš izvedeti, se ne moreš pritožiti. Ko se je vendarle razvedelo, so na ustavnem sodišču Kogovšek Šalamonovo sčasoma umaknili iz sojenja v tem primeru.
Klakočar Zupančičeva te luknje v zakonu ne odpravlja, denimo, s predlogom določbe, da bi morali biti podatki o dodatnih delih vseh funkcionarjev (in ne le ustavnih sodnikov) objavljeni pri KPK. Morebiti celo z zasluženimi vsotami.
Mirovni inštitut je zasebni zavod podobne vrste kot je 8. marec ali 1. maj. Že imenovanje nekdanje direktorice takšnega zasebnega zavoda Kogovšek Šalamonove za ustavno sodnico je bilo precej sporno. Kot bi bila izvolitev za ustavno sodnico direktorice zasebnega zavoda 8. marec Nike Kovač ali nekdanjega direktorja zasebnega zavoda 1. maj Jana Škoberneta. Mirovni inštitut ima najdaljšo tradicijo, je še iz časa LDS in Janeza Drnovška. A za ustavnega sodnika je bil v preteklosti imenovan tudi Ciril Ribičič, ki je bil pred tem celo predsednik politične stranke. Ni pa pozneje kot ustavni sodnik dodatno delal za to politično stranko. SD. Vsaj uradno ne.
Z vrsto organizacij, ki so z vladnimi strankami sodelovale, da bi dosegle menjave vrha RTVS (Društvo novinarjev Slovenije, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Zavod za kulturo raznolikosti Open), je mirovni inštitut vložil posebno intervencijo na ustavno sodišče, v kateri so ocenili, da čistka vrha RTVS nikakor ne bo kršitev ustave. Kogovšek Šalamonova je bila, dokler je niso izločili, med tistimi, ki so nasprotovali zadržanju menjav vrha RTVS, dokler sodišče ne odloči o ustavnosti.
Zanimiva podrobnost zakona posebej za sodnika Jakliča, je tudi, da sprememb Klakočar Zupančičeva ne predlaga za šefa računskega sodišča in podobne, kjer je nekoč Tomaž Vesel bistveno več služil s popoldanskim delom za svetovno nogometno organizacijo kot z vodenjem računskega sodišča. Takrat je trdil, da je za to dobil dovoljenje KPK, a novinarska preverjanja so pokazala, da o kakšnem dovoljenju ali komunikaciji o tem ni nobenih dokumentov ali znakov na KPK. Nihče tega dodatnega dela ni dovolil ali preverjal.
Podatke, koliko je Vesel zaslužil, so objavili v Švici na Fifi sami v letnem poročilu, kjer so razkrili plačila vodilnim.
Predlog Lex Jaklič je takšen:
