Piše: Spletni časopis
Primanjkljaj državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) se je v letu 2025 občutno povečal in znašal -1,7 milijarde evrov (2024: -0,2 milijarde evrov).
Po veljavnih proračunskih dokumentih naj bi se v letih 2026–2027 še poglobil. Na to je danes opozoril Fiskalni svet, ko je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, ki opozarja, da je razlog za to povišanje državnih plač in sicer trošenja, pa tudi pokrivanje minusa zdravstvene blagajne. Povečano državno trošenje bo učinkovalo dolgoročno, ker je dodeljene pravice težko odvzeti, opozarja fiskalni svet.
Zapisali so še:
“Visok primanjkljaj ob koncu leta je tokrat izhajal predvsem iz ukrepov ekonomske politike (zimski regres in dodatek, dodatno financiranje zdravstvene blagajne), ne pa iz izrednih razmer, kot v preteklih letih. Prihodki državnega proračuna so rasli počasneje kot leto prej. Glavni vir rasti so bila evropska sredstva in ne domači viri, ki so bili pod negativnim vplivom poslabšanih gospodarskih razmer. Odhodki državnega proračuna (brez interventnih ukrepov) so se povečali za 15 %, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Rast je bila široka osnovana, ključni razlog so bili višji stroški dela zaradi plačne reforme in zimskega regresa. Investicije so se povečale za okoli petino, polovica rasti je bila posledica večjih vlaganj v obrambo. Realna tekoča poraba celotnega sektorja država se je lani drugo leto zapored povečala bistveno hitreje od ocenjene dolgoročne rasti gospodarstva. Podobna dinamika se obeta tudi v prihodnjih letih. Visoka rast tekoče porabe je z vidika vzdržnosti tvegana, saj jo je po uveljavitvi pravic težko zmanjševati. Nosilci ekonomske politike bi se zato morali vzdržati spodbujanja pričakovanj po nadaljnjih intervencijah države. Delež bruto dolga glede na BDP se je lani povečal predvsem zaradi večjega primanjkljaja. Delež dolga je na podobni ravni kot pred začetkom epidemije, pomemben blažilnik tveganj je še vedno visoka likvidnostna rezerva.”
Fiskalni svet opozarja, da je tudi letos vlada hudo napak načrtovala proračunsko porabo: “Realizirani primanjkljaj je bil za okoli 100 milijonov evrov nižji od ocene realizacije ministrstva za finance, narejene tri mesece pred koncem leta 2025, ki je bila podlaga za osnutek proračunskega načrta. Ocena je znova temeljili na predpostavkah, ki niso bile povsem realistične, kar je ustvarilo prostor za izvajanje ukrepov, ki v času priprave proračuna niso bili napovedani. Odstopanje je bilo sicer znova predvsem posledica nižje realizacije investicij od načrtovane. Glede zadolženost smo v zgornji polovici držav EU, čeprav smo imeli kot država, ki je nastala leta 1991, veliko manj časa za kopičenje dolga kot večina evropskih držav:
Celotna objava fiskalnega sveta je takšna:
———————————————————
