Piše: Spletni časopis
Država pred volitvami ni v najboljši kondiciji, hodimo po nevarnem robu, je ekonomist Mojmir Mrak včeraj ocenil za Radio Slovenija.
Novinarjema Tomažu Celestini in Nataši Mulec je pojasnil, da je mogoče z različnimi podatki pojasniti vse mogoče, kar tudi spremljamo v volilnih soočenji.
Sam pa je o javnih financah opozoril:
“Mi se z javnimi financami precej igramo. Igramo in igramo se predvsem na ta način, da stvari povečujemo na strani odhodkov. To lahko počnemo zaradi tega, ker je situacija v evroconi, v evroobmočju danes bistveno boljša, kot je bila 10 let nazaj, ne. Tu je treba biti korekten. Evro območje je danes bistveno bolj robustno, kot je bilo pred finančno krizo 2008, in mi zdaj na tem, da rečem tako, dobrem valu jahamo. Ne samo v Sloveniji, ampak evrocona kot, kot celota. Mi smo se kar navadili, da ni problem obseg izdatkov. Če je treba, bomo povečali izdatke, ne. Po drugi strani pa danes poslušamo predvolilno zgodbo, vsi se pogovarjamo, če je govora o javnih financah, izključno o davkih. Izključno o davkih, o prihodkovni strani. Nobeden ne govori nič o izdatkovni strani, čeprav se je izdatkovna stran, v zadnjih petih letih govorim, od časa konec krize naprej, ne, povečala bistveno, bistveno več, kot se je je povečeval naš bruto domači proizvod. Kar pomeni, da če bi se hoteli resno pogovarjati o javnih financah danes, bi bilo verjetno treba, ne govoriti samo o davkih, ampak bi bilo treba govoriti tudi o izdatkih, ker jaz mislim da, kdorkoli bo po volitvah, bo moral v to jabolko ugrizniti. Se pravi, ne govorim zdaj, da bo treba iti v neko dramatično konsolidacijo, ampak bo pa moral, brez dvoma iti v neko zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja in to ne s povečevanjem davkov ali pa ne izključno, ampak tudi s prevetritvijo stvari na odhodkovni strani, ne. Nenazadnje, tole so nam tisti, ki čitamo malo stvari mednarodnih inštitucij, so nam na en lep ali pa majčkeno na en lep način že tudi povedali, ne. Poglejte, si recimo zadnje poročilo Mednarodnega denarnega sklada, zdaj od januarja letos, ki je zelo lepo reklo, ne: Poslušajte, dajte pogledat malo stvari na odhodkovni strani, ne. Tudi ta proračunski primanjkljaj, ki ga imate, ni pametno, da je tako visok, ne. Terminologija je zelo, bi rekel, blaga, ampak tisti, ki znamo čitati te dokumente, vemo, kaj to pove, ne.”
Rast porabe javnih blagajn AI Gemini pretežno po biltenih javnih financ za zadnjih deset let povzema tako:
| Leto | Državni proračun | Pokojninska (ZPIZ) | Zdravstvena (ZZZS) | Občine |
|---|---|---|---|---|
| 2015 | 9,0 | 5,0 | 2,4 | 1,8 |
| 2016 | 8,8 | 5,0 | 2,5 | 1,7 |
| 2017 | 9,0 | 5,1 | 2,7 | 1,8 |
| 2018 | 9,3 | 5,3 | 2,9 | 2,0 |
| 2019 | 10,1 | 5,6 | 3,1 | 2,2 |
| 2020 | 12,5 | 6,1 | 3,6 | 2,3 |
| 2021 | 14,3 | 6,3 | 4,2 | 2,5 |
| 2022 | 12,5 | 6,7 | 4,5 | 2,7 |
| 2023 | 14,2 | 7,1 | 5,1 | 2,9 |
| 2024 | 15,3 | 8,2 | 5,6 | 3,1 |
| 2025 (ocena realizacije) | 17,1 | 8,4 | 6,1 | 3,3 |
Kaj se je zgodilo v letu 2025?
- Državni proračun: Poraba je močno zrasla (za skoraj 2 milijardi EUR) predvsem zaradi financiranja plačne reforme v javnem sektorju in povečanih sredstev za obnovo po poplavah. Po podatkih Fiskalnega sveta se je primanjkljaj v 2025 zvišal na približno 1,7 milijarde EUR.
- ZPIZ: Zavod je leto 2025 zaključil z odhodki v višini skoraj 8,4 milijarde evrov, kar je malenkost več od načrtovanega.
- ZZZS: Poraba zdravstvene blagajne se je ustalila pri dobrih 6 milijardah EUR, na kar je vplivala polna uveljavitev preoblikovanega obveznega zdravstvenega prispevka.
- Občine: Poraba občin sledi rasti povprečnine, ki je bila za leto 2025 določena pri 771,33 EUR na prebivalca.
