Piše: G. B.
Potem ko je v javnost prišla informacija o padcu obsega slovenskega BDP, je Golobova vlada takoj pohitela s “kontrolo škode”. Če je še včeraj premier Robert Golob naše obrtnike tako rekoč “pošibal” na Hrvaško, je minister Klemen Boštjančič krivca našel v ZDA.
Slovenija kot zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo čuti težave največjih trgovinskih partnerjev, ob tem pa tudi globalne spremembe, ki jih je sprožila nova trgovinska politika ZDA, je krčenje BDP v prvem četrtletju za STA komentiral minister za finance Klemen Boštjančič. Prihodnost ga skrbi, posebej v luči potrebnih obrambnih izdatkov.
“Slovenija je zelo izvozno usmerjeno gospodarstvo in je zelo odvisna od največjih trgovinskih partnerjev. Naši največji trgovinski partnerji imajo precejšnje težave. Govorim predvsem o Nemčiji, Avstriji, pa še o kakšni drugi državi. Na drugi strani pa je seveda ta negotovost, ki jo povzročajo globalne spremembe,” je ob robu letnega zasedanja sveta guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Londonu dejal Boštjančič. S spremembami je namignil na carinske ukrepe ZDA, ki “v resnici zelo negativno vplivajo pravzaprav na vse, na svetovno gospodarstvo”.
No, precej prazen izgovor, če vemo, da se številne države – tudi Kitajska – že pogajajo glede zmanjšanja ali celo odprave carin. Kar je bila tudi srž taktike ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Za natančnejši odziv na krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) je sicer po ministrovih besedah še prezgodaj, saj da bo treba še natančno pogledati podatke. Ga pa prihodnost skrbi. “Absolutno me skrbi vse to dogajanje, ta stampedo za obrambne izdatke in drugo,” je dejal. Slovenija bo namreč izdatke za obrambo še letos zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. “Če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, potem me manj skrbi, ker je treba vedeti, da so težave v določenih državah res ogromne. A po drugi strani je to tudi problem za Slovenijo, saj smo mi najbolj vezani na evropsko ekonomijo. Tako da tolažba, da nam gre kar dobro, ko se primerjamo z drugimi evropskimi državami, ni dobra,” je sklenil Boštjančič.
Manj pesimistični so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. “Padec BDP odraža izzive, ki smo jim priča v mednarodnem okolju, vendar domače povpraševanje ostaja stabilno,” so zapisali. Kot so dodali, lahko negativen prispevek salda menjave s tujino k BDP pripišemo uvedbi ameriških carin ter tudi zaostrovanju razmer v nemški avtomobilski industriji.
Obseg BDP Slovenije se je v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka, potem ko se je v zadnjem lanskem četrtletju za 1,5 odstotka povečal. Negativno je na BDP vplival saldo menjave s tujino, je danes objavil državni statistični urad.
