Piše: prof. dr. Andrej Umek, inž. grad., nekdanji minister in publicist
V prvi polovici junija so avtorji in Katedrala svobode, kar mislim, da ni treba posebej poudarjati, predstavili odličen zbornik z naslovom: Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program.
V njem avtorji ugotavljajo, da je Slovenija v zadnjem času zastala in mestoma celo krenila s poti, v katero je verjela plebiscitarna večina in smo jo vsaj večinsko pričakovali ob razglasitvi samostojnosti. Avtorji seveda predlagajo ukrepe, ki bi Slovenijo vrnili na pot k demokratični družbi enakopravnih posameznikov, ki je tudi gospodarsko uspešna in tako svojim državljanom zagotavlja evropsko primerljiv življenjski standard. Seveda se je avtorjem in vsem nam spomin vračal skoraj štirideset let nazaj na 57. številko Nove revije, ki je položila osnovo za demokratizacijo in neodvisnost Slovenije. Ob vsej podobnosti obeh dogodkov, če gledamo iz lokalne perspektive, pa se ne morem znebiti vtisa, da je bila politična atmosfera v svetu ob izidu 57. številke upravičeno izrecno optimistična, danes pa je vse prej kot to.
Smo upali zaman?
Če pogledamo nazaj v leto 1987, lahko ugotovimo, da se je takrat projekt ameriškega predsednika Ronalda Reagana, da zruši totalitarni komunistični sistem, ki ga je imenoval Vojna z imperijem zla (War on Evil Empire), bližal svojemu uspešnemu koncu. Več o tem lahko zainteresirani bralec prebere v knjigi Victory[1]. S tem svojim projektom je predsednik Reagan začel takoj po svoji inavguraciji 1981 in ga tudi uspešno končal pred iztekom svojega drugega mandata. Ob izidu 57. številke Nove revije smo vsi pričakovali, da bo komunizem v kratkem propadel, da bodo totalitarizmi dokončno izbrisani z Zemlje. Tudi Slovenci smo upali in verjeli, da bomo v kratkem lahko oblikovali demokratično in samostojno državo Slovenijo in tako uresničili tisočletne sanje svojih prednikov. Skratka, politična atmosfera pri nas in v svetu ob koncu osemdesetih let preteklega stoletja je bila izrecno optimistična. To je v svoji knjigi napisal tudi znani ameriški filozof Francis Fukuyama[2]. V tej knjigi avtor zastopa mnenje, da je demokracija zmagala, da so totalitarizmi izbrisani povsod v svetu. Zato sta človeštvu zagotovljena mir in demokracija. Bili so tudi misleci, ki se s to oceno niso strinjali, npr. Samuel Huntington[3]. Vendar je prevladoval pogled Fukuyame, kar je zagotavljalo optimistični pogled v prihodnost.
Ponavlja se slika izpred stoletja
Žal pa se ta optimistična pričakovanja izpred štiridesetih let niso uresničila. Res je totalitarni komunizem na prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta preteklega stoletja propadel v Evropi, vendar je ostal in se celo znatno okrepil na Kitajskem ter v njenih vazalnih državah, kot je npr. Severna Koreja. Komunistični totalitarni blok se je torej ohranil in še vedno ima cilj, da uniči demokracijo in evropsko, zahodno, kot jo imenuje Bertrand Russell[4], civilizacijo. Pričakovanja nekaterih, da bo kitajskim gospodarskim reformam sledila tudi demokratizacija, se niso uresničile. Kar je za nas v Evropski uniji in Združenih državah in za vse demokrate po svetu še bolj grozeče, pa je, da sta se ob komunističnem pojavila še dve totalitarna bloka: islamistični, kjer prevladuje Iran, in Rusija carja Putina. Tudi ta dva totalitarna bloka imata iste cilje kot komunistični, uničenje demokracije in evropske civilizacije torej. Jasno je, da vsi tirje totalitarni bloki načrtujejo konfrontacijo z demokratičnim delom sveta. Globalna situacija danes je v tem pogledu zelo podobna situaciji iz druge polovice tridesetih let preteklega stoletja, ko so se prav tako trije totalitarni bloki fašistično-nacistični, komunistični in japonski povezovali in pripravljali na uničenje demokracij. Razlika je samo v tem, da se današnji totalitarni trojček zaveda, da je še prešibek za polno agresijo na demokratične države. Zato izvajajo agresijo na države, ki so konceptualno blizu demokratičnim državam, kot so Ukrajina, Izrael in Tajvan. Pri tem tudi računajo, da bodo njihovi simpatizerji in gibanja znotraj demokratičnih držav, kot so npr. »ponosni nasledniki« poraženih totalitarizmov in nekatera obrobna gibanja, pod pretvezo mirovništva in socialne pravičnosti te dovolj oslabili, da bodo izvedli uspešen frontalni napad. Mislim, da to trditev dovolj očitno dokazujejo stališča nekaterih pri nas na levici do konfliktov v Ukrajini in Izraelu in krepitve obrambnih sposobnosti Nata.
Globalni trendi so pomemben dejavnik
Ko se je koncipiral slovenski pomladni program, ni bilo treba poudarjati globalnih trendov. Ti so delovali njemu v prid. Treba jim je bilo samo slediti pri nas doma v Sloveniji. Danes pa je situacija po vsem povedanem zgoraj diametralno nasprotna. Zavedati bi se morali in to tudi jasno povedati, da za dosledno uveljavitev demokracije pri nas doma, za uveljavitev pomladnega programa ni dovolj samo soočenje z domačimi problemi in napakami in predstavljanje konceptov in rešitev, ampak se je treba soočiti z globalnimi trendi in najti rešitve. Ne smemo dopustiti, da se ponovijo napake, ki so jih napravili voditelji demokratičnih držav konec tridesetih let preteklega stoletja. Zaradi vse prej kot pozitivnih izkušenj v preteklosti je Slovenija, so njeni demokrati lahko del ali celo pobudnik koncepta, da je za smiselne rešitve doma treba reševati tudi globalne probleme. Hkrati z reformami doma morajo demokratične države, med njimi Slovenija, poskrbeti tudi za svojo varnost. Grožnjo treh povezujočih se totalitarnih blokov je treba vzeti zelo resno.
[1] Peter Schweizer, Victory, The Atlantic Monthly Press, New York 1994.
[2] Francis Fukuyama, The End of History and the Last Man, Harper Perennial, New York 1993.
[3] Samuel Huntington, The Clash of Civilizations and the Remaking of the World Order, Simon & Schuster, London 1997.
[4] Bertrand Russell, Wisdom of the West, Rathbone Books Ltd., London 1959.
Izpostavljeni stavek:
Za dosledno uveljavitev demokracije pri nas doma ni dovolj samo soočenje z domačimi problemi, ampak se je treba soočiti z globalnimi trendi in najti rešitve.
Fotografije (dve s podpisom):
Foto 1: Naslovnica 57 številka Nove revije in naslovnica Soglasje za zgodovinski trenutek
Ko je nastajal prvi slovenski nacionalni program, so se ideje dobro ujemale z globalnimi trendi. Sedaj je stvar nekoliko drugačna.
Foto 2: Putin in Xi
Zahod bi moral biti bolj pozoren na to, kako močno se med seboj povezujejo njegovi glavni nasprotniki, denimo Vladimir Putin in Xi Jinping.
popravljeno
