Piše: A. S.
Slovenija se nahaja na pomembni migracijski poti in je v zadnjih letih postala država, kjer nezakoniti migranti ne le prehajajo meje, ampak se marsikje tudi ustavijo. Ne zato, ker bi jim tu grozila kakšna nevarnost, ampak zato, ker jim sistem to omogoča.
Čeprav Kazenski zakonik jasno določa, da je nezakonit prehod državne meje kaznivo dejanje, za katerega je zagrožen zapor do treh let ali denarna kazen, se zakon v praksi redko dosledno uporablja. Namesto tega nezakoniti migranti končajo v azilnih domovih, kjer dobijo brezplačno zdravstveno oskrbo, prevajalce, bivanje, prehrano, pravno pomoč in vse drugo, kar povprečen slovenski državljan plačuje iz lastnega žepa. Sredstva za to seveda prihajajo seveda iz državnega proračuna.
Tovrstna obravnava ilegalnih prehodov kot nekakšne človeške pravice izven Evrope ni tako pogosta drugod po svetu. Velikokrat je ravno nasprotno. Številne države nezakonite vstope obravnavajo kot resen prekršek ali celo hud zločin.
V Singapurju vsak, ki vstopi brez dovoljenja, tvega do šest mesecev zaporne kazni in najmanj tri udarce s palico. V Rusiji nezakoniti migranti pogosto končajo na prisilnem delu ali v zaporu do dveh let, s prepovedjo ponovnega vstopa tudi do desetih let. V Pakistanu nezakonit vstop pomeni zapor od enega do desetih let, pogosto brez objektivnega sojenja, saj oblasti te posameznike obravnavajo kot varnostno grožnjo. Indija prav tako ne popušča. Nezakoniti migranti se lahko znajdejo v zaporu za do osem let, poleg tega pa jih takoj zatem deportirajo in jim doživljenjsko prepovejo ponovni vstop. Severna Koreja je še bolj stroga. Tam nezakoniti prehod državne meje pogosto vodi v prisilno delo, mučenje ali celo izginotje brez sledu. Tudi za tujce tam ne velja milost, le redki se izognejo dolgotrajnemu priporu in deportaciji, če jih oblasti ne obtožijo vohunjenja.
Ko vse to postavimo ob bok slovenski praksi, kjer osebe brez dokumentov, ki v državo vstopajo mimo mejnih prehodov, dobijo oskrbo, namestitev in pravno pomoč, se pojavi resno vprašanje: zakaj Slovenija ne izvaja svojih zakonov? Odgovor se skriva v kombinaciji vpliva nevladnih organizacij, evropskih institucij, politične korektnosti in neučinkovitega pravosodnega sistema. Migracija se vse preveč pogosto predstavlja kot temeljna človekova pravica, brez razlikovanja med resničnimi begunci in ekonomskimi migranti, ki v Slovenijo prihajajo iz varnih držav, kot so Srbija, Bosna in Hercegovina ali celo Kosovo. Takšna popustljivost spodbuja nove migracijske tokove, saj se po Balkanski poti hitro razširi glas o tem, da Slovenija ne zapira, ne kaznuje in ponuja streho nad glavo.
Zanimiva primerjava 🤔 pic.twitter.com/i8D19I1zo2
— PatricijaGorenc (@GorencPatricija) June 30, 2025
