Piše: G. B.
Dogodke, kot je denimo evropsko taizejsko novoletno srečanje (nazadnje je bilo organizirano v Ljubljani, ki je prvič gostila takšno srečanje), svetovno srečanje mladih s papežem ter npr. vsakoletni festival mladih v Medžugorju, bolj ali manj poznamo vsi. Precej manj pa o srečanju, ki ga očitno vsako leto organizira Ruska federacija v olimpijskem Sočiju.
Verjetno v Sloveniji o njem ne bi izvedeli ničesar, če ne bi verski program nacionalne televizije zadnjo nedeljo poročal o njem v oddaji Obzorja duha (TUKAJ). Tokrat je namesto sestre Romane Kocijančič oddajo vodila Uršula Vratuša Globočnik, v Rusiji šolana (in tudi tam poročena) dramska igralka, ki trenutno poklicno deluje kot novinarka na TV Slovenija. Poleg vodenje oddaje je pripravila tudi daljši prispevek o tem dogodku, ki sicer na prvi pogled spominja na katerega od prej naštetih dogodkov, vendar v tem primeru nima ravno verskega značaja.
Ker doslej ni bilo znano, za kakšen tip festivala gre, smo nekoliko pobrskali po spletu. Ruski portal v slovenščini »Russia Beyond« ponuja precej informacij o vsakoletnem festivalu, ki naj bi imel bogato tradicijo že od leta 1945 dalje. Takole piše: »Po koncu druge svetovne vojne je oktobra in novembra leta 1945 v Londonu potekala svetovna konferenca mladine za mir, kjer je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi Svetovne federacije demokratične mladine in organizaciji Mednarodnega festivala mladine in študentov. Prvi festival je potekal leta 1947 v Pragi in še danes ostaja najdaljši v zgodovini – trajal je skoraj 6 tednov! Tedaj je sodelovalo 17 tisoč ljudi iz 71 držav. Sledili so festivali v drugih prestolnicah vzhodne Evrope: Budimpešta 1949, Berlin 1951, Bukarešta 1953 in Varšava 1955. Prvotno so festivali potekali na dve leti, nato so jih praviloma organizirali v daljših in nestalnih intervalih. Leta 1959 je sedmi festival prvič potekal v kapitalistični državi zahodnega bloka (Dunaj 1959). Med državami organizatorkami med drugim najdemo Finsko, Bolgarijo, Kubo, Sovjetsko zvezo, Severno Korejo, Južnoafriško republiko, Venezuelo, Alžirijo, Ekvador, torej države z različnih celin in iz različnih mednarodnih blokov. Od leta 2001 ima vsakokratni festival drugačen moto, ki ga navadno določijo na prvem sestanku za pripravo naslednjega festivala. Za primerno pripravo na organizacijo ustanovijo mednarodni komite in komiteje posameznih držav udeleženk.«
In še: »Med nalogami festivala so bili sprva boj za mir, pravice mladih, neodvisnost narodov, propaganda internacionalizma. Pomembne udeleženke so bile levičarske organizacije (komunistične, socialistične), religiozne organizacije, pa tudi druge mladinske organizacije, ki so nasprotovale fašizmu in vojaškim diktaturam. Včasih je šlo za radikalne organizacije, ki so v svojih državah delovale ilegalno. Poseben poudarek festivala je bil na tem, da sta ponovno rojstvo fašizma in podžiganje svetovne vojne nedopustna.« Ergo: festival naj bi bil torej oblikovanje javnega mnenja mladine v boju proti fašizmu, kar so sicer dobro zapakirali v prizadevanja za mir, solidarnost in pravičnost. Tradicijo tega festivala so očitno tudi po razpadu Sovjetske zveze nadaljevali.
No, kdor si je v oddaji ogledal prispevek o tem festivalu, se je lahko prepričal, da je šlo za tipičen ruski državni projekt z namenom propagande. Preko videozveze je na dogodku nastopil celo sam ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vso mednarodno zasedbo mladih poučeval o miru in pravičnosti. Tudi spletna stran samega festivala, ki je potekal med prvim in sedmim marcem, torej pred dobrim mesecem, je videti, kot da pod Putinovo taktirko svetovni mladini sporoča, da je Rusija povsem demokratična in odprta država. Med udeleženci je spregovorila državljanka Ukrajine, ki pravzaprav ni Ukrajinka, ampak državljanka seperatistične ruske republike Lugansk. Vojna v Ukrajini je na tem dogodku označena kot “težka politična situacija”, Putin pa prikazan kot zagovornik družinskih in vsakršnih pozitivnih vrednot. Skratka, čisti agitprop!
Povedano drugače: v verskem programu se je znašel kremeljski trojanski konj, ki temelji na propagandi. V zvezi s tem bomo poslali tudi novinarska vprašanja na TV Slovenija, saj je nenavadno, da se je preko verskega programa oglaševalo dogodek, ki ne sodi v sklop duhovnosti.
