Dokumenti ameriškega State Departmenta so razkrili, da je bilo skoraj 9 milijonov ameriških dolarjev davkoplačevalskega denarja porabljenih za financiranje kampanje v Albaniji, z njim pa je upravljala skupina pod vodstvom Sorosa.
Ameriška agencija za mednarodni razvoj je prelila sredstva v kampanjo »Pravičnost za vse«, z namenom reformiranja sodišč v Albaniji leta 2016. Po navedbah Judical Watcha je pretok sredstev potekal preko Sorosovega inštituta East West Management.
Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame je torej potihoma porabila vsaj 9 milijonov ameriških dolarjev davkoplačevalskega denarja v neposrednem dogovarjanju z levo usmerjenim milijarderjem Georgom Sorosom, ki je podpornik socialistične vlade v Albaniji, navaja Tom Fitton, predsednik Judicial Watcha. »Glede na to, da je Soros milijarder, ta ne bi smel prejemati davkoplačevalskega denarja za napredovanje po svoji radikalno levi agendi za spodkopavanje svobode doma in v tujini.«
Primer kaže na klasičen način delovanja Georga Sorosa, njegove tarče so v tem delu Evrope Makedonija, Poljska, Madžarska, Romunija in druge države v tranziciji. Portal Kavarna Hayek je takole pred meseci opisal primer Kosova.
Nekoč je bil na Kosovu velik rudarski kompleks Trepča. Zlato, srebro, cink, svinec in kadmij so kopali v približno štiridesetih rudnikih, ki so dajali delovna mesta ljudem, ki tam živijo. Eden od rudnikov, Zvečan imenovan, je bil še posebej bogat. Lepega dne je tja prišla Mednarodna krizna skupina (ICG), »ugledna mednarodna nevladna organizacija« z odličnimi političnimi in gospodarskimi zvezami tudi pri Organizaciji združenih narodov. V njenem upravnem odboru je sedel George Soros, saj je zagonska sredstva za ICG poskrbel prav on. Kmalu so »ugotovili«, da bo Trepča odigrala veliko vlogo pri razvoja Kosova, ko bo postalo neodvisno. Začeli so govoriti, da Srbija izkorišča domačine v Trepči in: »Trepča je berlinski zid Kosova. Dolgo je bil simbol srbske tiranije nad Albanci na Kosovu.«
Kmalu za tem je izbruhnila vojna. Nekaj mesecev kasneje je predstavnik OZN na Kosovu Bernard Kouchner, ki je bil po »naključju« tudi soustanovitelj organizacije Zdravniki brez meja, ki jo po »naključju« financira Soros, ugotovil, da delo v rudniku in tovarni v Zvečanu škoduje zdravju, zato je treba srbske lastnike razlastiti, rudnike nacionalizirati. Idejo so podprle tudi nevladne organizacije (NVO), ki jih je spet po »naključju« financiral Soros. Povabili so »zasebne investicijske družbe«, da bi vlagali v rudnike. V »odprtem in transparentnem« postopku javnega naročila je bil med šestnajstimi kandidati izbran – George Soros.
Tako začne svojo zgodbo na portalu Latoszog madžarska zgodovinarka Maria Schmidt. Vse je potekalo v skladu z zahtevami »odprte družbe« in smernicami »neodvisnih strokovnjakov«, skratka z metodami, ki jih Soros in njegova mreža uporabljata povsod po svetu, piše Schmidtova.
Recept je sila preprost. Najprej najde Soros poslovni cilj, nato na teren pošlje svojo »civilno družbo« (NVO), ki je ustrezno podprta v medijih. Ustvari se kaos, Soros se pojavi kot dobrotnik, da organizira pomoč za obnovo. Njegova ekipa natančno določi sovražnike, ki ga ovirajo, in proti njim zažene medijsko kampanjo. Odprejo se meje, da ne ovirajo njegovih gibanj, oslabi se nacionalna suverenost, kupijo se »strokovnjaki«, delijo se štipendije, delijo se nagrade. Njegovi mediji stavijo na staro leninistično taktiko: vedno uporabi osebne napade. Ljudi najprej ustrahujejo, če to ni dovolj, jih uničijo. »Njegovi novinarji in aktivisti so specialisti za take umore,« piše Schmidtova. In natanko to se je zgodilo na Kosovu. Okoli 50-milijonski vložek in še okoli 100 milijonov garancij ameriške vlade se je splačalo. Ocenjene zaloge rudnin namreč presegajo deset milijard evrov, Soros pa vedno pobere smetano na torti. Enako je naredil v Romuniji, kjer si je prilastil večino zalog zlata.
