Piše: Gašper Blažič
Sodni proces v stilu enega najbolj znanih romanov Franza Kafke – mišljena je seveda zadeva Trenta – se je danes nadaljeval. Narok je trajal skupaj kar sedem ur. Praktično za en delovni dan.
Potem ko sta dva naroka v avgustu odpadla – bojda zaradi čakanja na odločitev celjskega okrožnega sodišča o sestavi senata oziroma o dveh sodnikih porotnikih, ki sta politično okužena – je začetek septembra prinesel nadaljevanje sojenja v zadevi Trenta. Trije soobtoženi – Janez Janša, Klemen Gantar in Branko Kastelic, zastopajo jih odvetniki Franci Matoz, Martina Žaucer Hrovatin in Gorazd Fišer (sicer v preteklosti znan kot tožilec) – so znova sedli na zatožno klop. Samo kakšen dan prej so dobili obvestilo, da je sodišče gladko zavrnilo zahtevo obrambe po izbiri novih sodnikov porotnikov, češ da za izločitev ni prav nobenih utemeljenih razlogov. Suzana Žinić in Andrej Volk tako ostajata v senatu. Ne glede na njuno politično okuženost. Kar samo potrjuje, da je proces politično motiviran. Sodišče je uvodoma odločno zavrnilo tudi zahtevo obrambe po preizkusu obtožnice z vidika spoštovanja ustave, človekovih pravic in svoboščin. Istočasno pa je znova preverilo premoženjsko stanje obtožencev. Vsak je moral javno povedati višino svojega dohodka ter imetje.
Leta 2005 je Janša iskal večje in primernejše stanovanje
Če je bil zadnji narok še pred sodnimi počitnicami namenjen proceduralnim zapletom glede statusa porotnikov, je bila tokratna obravnava bolj vsebinska. Tožilec Boštjan Valenčič – družbo mu sicer dela še kolega Luka Moljk – je v nadaljevanju predstavil obtožnico, vendar v glavnem nič novega, razen tega, kar smo v preteklosti že pisali. Šlo pa je za menjavo manjšega stanovanja v Ljubljani (Župančičeva jama) ter posestva (kmetije) v Trenti za večje stanovanje, ki bi ustrezalo Janši kot varovani osebi – takrat (tj. leta 2005) je bil namreč premier. Ob tem je poizvedoval za možnosti, a ker prihrankov ni imel, je iskal možnosti, da bi prodal tudi parcelo v Trenti, ki jo je leta 1992 kupil za sicer majhno vsoto. To je bilo v času neposredno po osamosvojitvi Slovenije, dostop do Trente je bil otežen, prelaz Vršič velikokrat zaprt, pot preko Italije pa je vodila preko dveh carinskih kontrol. Zato je imela parcela tedaj nizko ceno. Leta 2004 pa je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in v tem času tudi spremenila zakonodajo v smeri, da so imeli pravico do nakupa nepremičnin tudi tujci. Še posebej zanimiv je bil za iskalce nepremičnin obmejni pas (v Posočju je v bližini meja z Italijjo), zato je v 13 letih vrednost parcel v Zgornjem Posočju močno poskočila, zemljišča so se prodajala za kar petkrat višjo ceno kot leta 1992. Janša je tako kupil v Ljubljane večje stanovanje, prodal pa manjše ter parcelo v Trenti. Tožilstvo Janši tako očita, da naj bi leta 1992 za 350.000 tolarjev (1460 evrov) kupil sporno parcelo, leta 2005 pa jo prodal podjetju Eurogradnje za kar 31,4 milijona tolarjev oz. 131.000 evrov. Kasneje so Eurogradnje zemljišče prodale podjetju Imos za 146.000 evrov, že istega leta pa je Janša od Imosa za 236.100 evrov kupil trisobno stanovanje v Ljubljani, pri nakupu pa naj bi si pomagal z okoli 100.000 evrov visokim preplačilom Eurogradenj za parcelo v Trenti. Kar je za tožilstvo bojda dovolj tehten razlog, da je šlo za vezano trgovino, povezano s korupcijo in zlorabo položaja, ker je imel Janša kot predsednik vlade bojda vpliv na podjetja, zlasti tista, ki so poslovala z državo.
Zaradi Trente Janšo rušili že leta 2011 in 2013
Medklic: potem ko je prvi val afere Patria leta 2008 na oblast pripeljal tedaj Pahorjevo SD, so se leta 2011 akterji globoke države »začasno« vrnili k zadevi Trenta in v javnosti problematizirali nakup stanovanja, s čimer so pripomogli k zmagi Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Ker pa slednji ni uspelo sestaviti vlade, je z zadevo Trenta Janšo napadel tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič, kasneje pravosodni minister, kot kolateralno žrtev pa dodal Zorana Jankovića, s tem pa zrušil tedanjo vlado. Nato pa se je pozornost spet vrnila k aferi Patria, saj je bil Janša leta 2014 obsojen, vendar je ustavno sodišče razveljavilo sodbo in Janša se je vrnil iz zapora na prostost. Sedaj pa je spet napočil za proces Trenta, čeprav se je Janša že leta 2014 zagovarjal v tej zadevi. Predsednica senata Cvetka Posilovič je tako prebrala zapisnik tedanjega zagovora.
Argumenti v obtožnici »preplonkani« iz mainstream medijev
Danes so sicer vsi trije soobtoženi podali zagovor v tej zadevi, nihče od njih pa krivde ni priznal. Kot je pojasnil Branko Kastelic, nekdanji vodilni v Imosu, je imel vso pooblastilo s strani nadzornega sveta, da izpelje posel, ki je sedaj predmet obtožbe. Ob tem je spomnil na to, da obtožnica ne upošteva dejanskih cen. V sicer dolgem zagovoru je nekajkrat tudi povzdignil glas. Drugi soobtoženec Klemen Gantar je imel sicer zelo kratek zagovor. Janša pa je po prebranem zapisniku zagovora iz leta 2014 dodal, da je obtožnica, ki je bila danes prebrana, praktično zgrajena na podatkih iz mainstream medijev iz leta 2011 v času pred volitvami. In ti podatki so v glavnem lažni. Tožilstvo bi prave podatke lahko dobilo, vendar jih ni hotelo, je opozoril in spomnil, da ni res, da na območju Triglavskega narodnega parka ni dovoljeno niti obnavljati, kaj šele graditi. Na tem območju ima svoje vikende tudi nekaj tožilcev in sodnikov. Lokacijska informacija, ki jo je za to območje pridobil leta 2003, je dovoljevala gradnjo v Trenti v okviru obstoječe kvadrature.
Pravi škandal pa se je zgodil kasneje, ko so začeli zadevo Trenta preiskovati. Prvi cenilec je vrednost parcele, ki je bila že bistveno bolj osiromašena kot leta 2005, ocenil na 30 tisoč evrov. Vendar to ni zadovoljilo niti preiskovalne sodnice, niti tožilca. Slednji je celo menil, da bi parcela morala stati manj kot leta 1992. Ni pa ga zanimalo, da pogodba med dvema zasebnima partnerjema ne more biti predmet kaznivega dejanja – razen če bi prišlo do zavestne goljufije in zavajanja. Leta 1992 je eden od objektov imel streho, sicer pa je bila parcela zaraščena. Janša jo je očistil in obnovil. Sodišča pa so iskala nove in nove cenilce, dokler niso dobili takšnega, ki je parcelo ocenil maksimalno nizko. Prvotnega cenilca, ki je najbolj realno ocenil vrednost, pa je Goran Klemenčič kot pravosodni minister maščevalno spravil ob licenco.
Naroki do konca leta!
Na prihodnjem naroku 17. septembra – mimogrede, takrat ima Janez Janša rojstni dan, danes pa ga ima njegova žena Urška Bačovnik Janša, vendar je bila izbira datumov po besedah Posilovičeve zgolj čisto naključje – bodo zaslišali prve priče. Sodnica Cvetka Posilovič pa je za nadaljevanje razpisala še šest narokov – vse do konca leta. Zadnji bo manj kot teden dni pred božičem! Kot da bi šlo za ključni sodni proces v državi. Vse torej kaže na to, da se s procesom mudi in želijo doseči, da bi bil Janša na prvi stopnji spoznan za krivega še pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.
