Piše: G. B.
Jutri se bo v Ljubljani nadaljevalo preloženo sojenje Svetlani Makarovič. Zaradi žalitev jo toži znani novinar, dokumentarist in zgodovinar dr. Jože Možina.
Sojenje bi se moralo začeti že 5. septembra, vendar je bilo tik pred zdajci preloženo. Za dobre tri mesece. Razlog ni znan. Tednik Mladina je za preložitev sojenja obtožil kar samega Jožeta Možino, češ da namerno zavlačuje s sodnim postopkom. Kar je, mimogrede, bizarna obtožba, saj tožeča stran nima motiva, da bi dosegla zastaranje postopka. Veliko bolj verjetno je, da je preložitev sojenja izsilil nekdo drug – če to ni bila obramba Svetlane Makarovič (odvetnik David Sluga, sicer nekdanja TV zvezda iz osemdesetih let), pa morda botri, ki vlečejo niti v sodstvu iz ozadja. In teh botrov iz nabora globoke države ni tako malo.
Predmet tožbe je sicer kakor satirična pesem, ki jo je Makarovičeva povedala kot odmev na oddajo Utrip iz januarja 2021, ko je na strokoven način seciral t. i. dražgoško bitko. Pri čemer je vključil tudi izjave domačinov. Makarovičeva ga je nato označila za lažnivca in obrekljivca brez časti, na koncu pa mu celo zagrozila: »Jezik za zobe, Možina«.
V celoti se sporno besedilo glasi takole: “Kdo poklicni je lažnivec, kdo potvarja zgodovino, kdo ponižni hlapec vlade, o, poznamo ga, Možino! To zmenè, nikoli sito, žre, se baše in kozla, itak drugega ne zna. Izkozlal je Pričevalce, stopil je med izdajalce. Koncentracija sovraštva, kombinacija laži in poceni nastopaštva, obrekljivec brez časti, pljuval bi po partizanstvu in se klanjal domobranstvu, rdeče zvezde se boji! Partizanstvo je vrednota, domobranstvo pa sramota, Dražgoše okrvavljene kraj so častnega spomina, smrt fašizmu, smrt janšizmu! Jezik za zobe, Možina!”
No, nasprotna stran se je hotela izmazati, češ gre za satiro, ki ne more biti predmet tožbe. Toda dr. Matija Ogrin in dr. Urška Perenič, oba doktorja znanosti s področja literarnih ved, poudarjata, da Svetlanino besedilo še zdaleč ni satira. Pri satiri gre namreč za umetniško formo boja zoper individualne ali socialne napake in sicer z ostrim in duhovitim tonom, v tem primeru pa gre za surovo in žaljivo izražanje, ki je tudi uvod v fizično nasilje. Nedavno je isti pamflet na Graški gori citiral mladoletni pripadnik borčevske zveze.
Ob tem velja tudi spomniti, da RTV Slovenija, ki je prvotno zagotovila pravno varstvo Možini kot uslužbencu, kasneje, ob “depolitizaciji”, odstopila od tožbe. Možina je moral v postopek sam.
Jasno pa je, da tu ne gre zgolj za čast in dobro ime Jožeta Možine, še manj za njegovo maščevanje, ampak za veliko bolj usodna vprašanja. Iz bližnje zgodovine so nam znani primeri, ko je verbalno nasilje prešlo v fizično. Spomnimo se vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki so se začele z brutalno retoriko in hujskanjem preko medijev (Knin 1990, Karadžićevi govori z nasilnimi grožnjami leta 1991 in 1992). Tudi klanje v Ruandi leta 1994 se je začelo s hujskanjem preko radijskih postaj. Rezultat je najmanj milijon smrtnih žrtev v zgolj mesecu dni.
Ob tem dodajamo tudi tožbeno vlogo, ki jo je poslal Možina. Osebne podatke tožeče in tožene stranke smo izbrisali.
Jože Možina - Svetlana Makarović, tretja pripravljalna vloga