5 C
Ljubljana
četrtek, 6 maja, 2021

Juan Antonio de Castro: “Globalizem ali svoboda”

Pišeta: Alvaro Peñas in José Antonio Ruiz de la Hermosa 

Na španskem radiu Ya sta voditelja  Alvaro Peñas in José Antonio Ruiz de la Hermosa imela intervju z  Juanom Antoniom de Castrom  de Arespacochago, doktorjem ekonomskih ved in profesorjem mednarodne ekonomije in razvoja na Univerzi Compultense v Madridu. Juan Antonio de Castro je eden najboljših poznavalcev  Georga Sorosa na svetu. Več kot dve desetletji je delal pri Konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju, bil pa je tudi profesor na Univerzi v Zurichu. Je soavtor knjige “Soros in zlom Španije”, ki se posveča Sorosevem financiranju in podpori katalonskega separatizma, ter knjige “Ne gre le za Sorosa”.

Na vašo prvo knjigo o Sorosu se mnogi sklicujejo, vendar pa je knjiga »Ne gre le za Sorosa« doživela še večji uspeh.

Prva knjiga je bila pravzaprav nujen odgovor na napade na našo suverenost v Kataloniji. Takrat se je vse več govorilo o Sorosu, tega pa je sedaj že dve leti. Knjiga se je dobro prodajala in je požela veliko zanimanja. Zato sem se začel spraševati, kdo vse stoji Sorosu ob strani. Saj ne gre le zanj, tu so še Gates, Zuckerberg, Jim Bezos in drugi oligarhi, ki želijo pustiti svoj pečat. Oni so predvsem kapetani korporacij s hierarhično in podjetniško vizijo sveta in prihodnosti, ki je avtoritarna. Nekaj je v psihi teh ljudi, ki imajo zavezništva z vladami, ter se vmešavajo v mednarodna telesa in z denarjem nadzorujejo in podkupujejo medije, institucije, Evropsko unijo, Svet Evrope in Evropsko sodišče človekovih pravic. Kako to, da se v te zadeve vmešavajo zasebniki, ki nimajo demokratske legitimnosti? Nobenega razloga ni, da bi upošteval nasvete Evropskega sodišča človekovih pravic, ki ga predstavljajo sodniki podkupljeni iz strani privatnih oseb za katere nisem glasoval in nimajo nobene legitimnosti. To velja tudi za številne druge institucije, ki so bile podkupljene in kupljene, da ne omenjam neodvisnosti medijev, kot sta BBC ali Bloomberg, ki so se prodali. Seznam je dolg. Gre za ljudi, ki ne zanikajo, da so prejeli denar, saj so sami del Fundacije Billa in Melinde Gates.

Kar se tiče Evropskega sodišča človekovih pravic, je bil pri glasovanju prejšnji teden belgijski sodnik, ki je bil kandidat Fundacije za odprto družbo, poražen. Avtor poročila, ki razkriva Sorosev vpliv na omenjeno sodišče, Gregor Puppinck, je pozdravil to novico in pripomnil, da obstaja možnost spremembe postopka izbiranja sodnikov. Z drugimi besedami, njegovo poročilo ima učinek.

Gregor Puppinck je moj dober prijatelj. Pravzaprav sem, ko sem končal s svojim delom v Kataloniji, izvedel, da so nekateri sodniki tega sodišča povezani s Fundacijo za odprta družbo. Nemudoma sem ga poklical in na koncu sva celo jutro izmenjavala informacije. Tri mesece kasneje je bilo objavljeno njegovo poročilo, ki je škandalozno. Škandalozno je, da je sodišče, ki odloča o človekovih pravicah v Evropi in po svetu nadzorujejo posamezniki brez jasnih namenov, ki nimajo nobenih pravic, da vplivajo na karkoli. Razen, če je denar zamenjal politično zastopstvo, vendar pa naj se potem to vsaj jasno naznani. Žal so mnogi mediji v Španiji to poročilo popolnoma prezrli. Tudi v Evropi so mu posvetili le malo pozornosti. Vsaka kritika Sorosa je nemudoma prikrita zaradi strahu ali interesov ljudi, ki nočejo tvegati svojih karier. Mislim, da je prišel čas za resnico. Puppnick je imel pogum, da jo obelodani in sčasoma je postal znan. Zelo pomembna je njegova zahteva v poročilu o tem, da je treba bolje premisliti preden se imenujejo novi sodniki. Vendar pa ne gre le za sodnike. Obstajajo tudi osebe, ki so »amis curiae«, prijatelji sodišča. Oni priskrbijo dokaze za sodnike. Gre pa za nevladnike, ki so vsi pod nadzorom Sorosa. 89-90 % nevladnih organizacij, ki dajejo sodniku poročila na podlagi katerih se odloča so Sorosevi nevladniki. Torej, tudi če odštejemo sodnike, so tu nevladniki, ki priskrbijo dokaze. Puppnick je tudi to razkril v svojem poročilu. Pravzaprav njegova nevladna organizacija daje v vseh primerih dokaze, ki nasprotujejo tistim, ki jih priskrbijo Sorosevi nevladniki. Puppnick skuša zlomini monopol nad človekovimi pravicami.

Kaj nam lahko še poveste o Gregorju Pupppnicku? Bo njegov poraz Sorosa pomenil konec monopola nad  Evropskim sodiščem človekovih pravic ali pa bo to le ne bo tako lahko?

Nikakor ne bo lahko. Gregor Puppnick vodi nevladno organizacijo Center za zakon in pravico v Strasbourgu, ki jo financirajo privatni posamezniki. Gre za ljudi, ki branijo družino, življenje in konservativne, etične poglede na svet. Proti njim pa vsi hujskajo. Pesimističen sem z razlogom. Dobro poznam Fundacijo za odprto družbo. Z njimi sem imel opravka v Angoli, proti njim pa smo šli na sodišče tudi v Londonu. Ko pa izgubijo pa skrijejo svoje namene in iščejo druge načine za naslednjo potezo.

Kdo pa pravzaprav izbira sodnike in zakaj? Ali ni drugega načina za imenovanje sodnikov?

To mi je razložil Puppnick, ki je dobro seznanjen s tem. Vpliv Soroseve Fundacije je tako močan, da nadzira proces imenovanja in ustvarjanja sodnika od samega začetka. Vedno izberejo majhne države kjer imajo nadzor nad nevladniki in nad univerzami in ustanovami v katerih se izučujejo odvetniki, ki zatem postanejo v teh državah sodniki na nacionalni stopnji. Njih spremljajo, podpirajo in financirajo. Zatem prepričajo vlado, da te sodnike predlaga za kandidate za Svet Evrope. Zatem pa zahvaljujoč vplivu, ki ga imajo in zato, ker so glavni financerji Sveta Evrope ( Soros in Gates sta njihova glavna privatna financerja), dosežejo, da Svet Evrope izbere te sodnike, ki zatem pristanejo na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Z drugimi besedami, cel proces je pod nadzorom. Treba je iskati luknje v tem nadzoru. Nadzor je treba odstraniti. Vendar pa to pomeni, da je treba Sorosa in Odprto družbo izgnati iz države, kot sta naredili Madžarska in Rusija. Mislim, da je to pravilna odločitev. Države morajo to jemati resno. Težava je v tem ali so sploh pripravljene to storiti in pa koliko ima vpliva Soros, ne le v teh institucijah, temveč tudi v sami vladi. Vemo, da ob istem času financira tako vlade kot tudi opozicije, ter si s tem zagotavlja zmago v vsakem primeru. Zelo težko je nadzorovati denar.

Če je Sorosev vpliv v Evropi enako močen kot v Španiji, kjer se je predsednik najprej srečal ravno z njim, kakšna je potem torej trenutna situacija? Kako je mogoče, da ima takšno moč?

Soroseva velika domislica je nadzor nad globalno civilno družbo, saj civilna družba nadzira institucije. V 80ih in 90ih so bili nevladne organizacije le opazovalci v prostorih Združenih narodov, danes pa ravno oni predstavljajo dokaze sodišču človekovih pravic in narekujejo Svetu Evrope kako naj se obnaša, ali pa mu ukažejo naj vrže ven Pedra Agramunta, ki je bil predsednik Parlamentarne skupščine sveta Evrope. Nevladniki so ugrabili vlogo globalne civilne družbe in določajo njena mnenja. Če imate v svojih rokah civilno družbo in medije, imate vse. Vprašanje je ali bodo ljudje sprevideli, da gre za totalitarno grožnjo, ki je popolnoma proti demokraciji.

Soros je približno 49krat obiskal člane Evropske komisije v roku enega leta. Nek evropski poslanec je celo postavil vprašanje v Evropskem parlamentu, kaj Soros pravzaprav tam počne, glede na to , da nima nikakršne demokratske legitimnosti in da ne vemo kaj počne ali načrtuje. Odgovora na to vprašanje še vedno ni. Nekega dne se bo vse razjasnilo, vendar pa se mnogi tega bojijo.

Politična voditeljica sredine, Inés Arrimadas in politični voditelj liberalne desnice, Pablo Casado, sta bila gosta Bilderberg skupine. Kakšen odnos imajo ti politiki s Sorosem?

Jasno je, da je Soros član Bilderberg skupine. Vse njegove figure pa so popolnoma globalistične. V izvršnem odboru Bilderberg skupine je tudi Ana Botín, predsednica Banco Santader. Ona je povabila Casada in Arrimadasovo. Mislim, da se moramo osredotočiti na višje nivoje. V Evropski uniji so tisti, ki so na veliko višjih položajih in imajo veliko več moči ravno zaradi vpliva Sorosa in njegovih lobijev in NVOjev v Bruslju. Ko opazujemo te politične voditelje in spremembe v njihovih stališčih, predvsem v primeru Casada, nam postane jasno, da sledijo ukazom. Sramotno je, da so vodje spoštljivih kot je Partido Popular padli tako nizko, da se pustijo manipulirati. Mislim, da ljudje to opažajo. Casada in Arrimadasovo je Ana Botín povabila v Bilderberg skupino, nazaj pa sta prišla precej drugačna.

Če so vsi, ali skoraj vsi politiki, kupljeni, kaj potem lahko sploh storijo za svojo domovino?

Na splošno je bilo vedno znano, da denar vpliva na politike. Nekateri so bili dovolj zvesti do svojega ljudstva, da se niso pustili kupiti, drugi pa so se prodali. Danes je vse drugače, saj je vse postalo očitno. Jasno lahko opazimo povezave, ko vidimo, da Soros obiskuje Sáncheza, ali pa možne obiske Sáncheza  v ZDA, pri Podesti, svetovalcu Obame, ki je Soroseva desna roka. Ko se je vrnil iz tega obiska je prevzel stranko in predsedstvo vlade. Kako je vse to povezano? Očitno je bilo vse odvisno od tega, če bo dobil podporo od Podeste in Sorosa. Vse je popolnoma očitno.

Z drugimi besedami, določeni nenačelni posamezniki narekujejo načela za vsem ostalim?  

Vsiljujejo nam načela, ki so jih sami ustvarili in ki ne izhajajo iz naravnega prava. Vsako človeško bitje lahko določi človekove pravice, vendar pa bodo v primeru, če je določen človek pokvarjen te človekove pravice odvratne. Ravno to se dogaja danes. Imeli smo človekove pravice. Naravno pravo je navdihnilo svoboščine francoske revolucije, ki so postale svoboščine Združenih narodov. V njih se odraža krščanski fenomen, krščanska religija in vrednote. Imeli smo določena načela in temelje. Ti ljudje pa so sedaj začeli določati kaj je to LGBTQI, kaj je sovraštvo in vse ostalo. Vsiljujejo nam nov kulturni kodeks, saj naj stari ne bi deloval. Vendar pa s tem uničujejo stebre zahodne civilizacije, katerim se moramo odreči, to pa nas pušča popolnoma prazne.

Lahko tako odpravijo demokracijo? Kaj nas čaka v prihodnosti?

Ti globalisti hočejo predvsem zmanjšati prebivalstvo. Upam, da tega že ne počnejo. Malo jim je mar kaj tlačani na drugi strani zidu vzklikajo v tem novem srednjem veku. Vse to vodi v novo totalitarno diktaturo, ki jo lahko imenujemo kakor želimo. Mislim, da geopolitično hočejo ZDA, Kitajsko, Rusijo in morda Indijo, saj gre za imperije, ki bodo ostali v enem kosu. Nacionalno suverenost bodo dopustili le slabičem. Novi svetovni red želi ohraniti te imperije, vse druge pa pustiti v koščkih, s katerimi bodo upravljale administracije. V Evropi je to zelo lahko, saj delajo na temu že precej časa, na Evropi regij in ljudstev. Kdo pa jim bo vladal? Vsekakor nihče, ki bi bil legitimno izvoljen. Nihče ni bil izvoljen v Evropsko komisijo. Evropski parlament ne sprejema zakonov. Nimamo politične organizacije, zato smo na stopnji regij prepuščeni administraciji in smo služabniki diktature, birokratske administracije, ki je prav tako nismo izvolili. Kdo pa vlada administraciji? Tisti z denarjem in vplivom, ki so v svojih pisarnah 49krat na leto. Takšna je naša prihodnost, če se ljudje ne bodo prebudili. Izgubili bomo svoje svoboščine zaradi ministrstev za resnico, kakršna ustvarja Gates, torej globalno ministrstvo za resnico pod nadzorom Microsofta in drugih globalnih podjetij, ki bodo če izgovorite besedo kot je »cepivo«, v trenutku onemogočile vaš YouTube kanal. To nas čaka. Vendar pa veliko ljudi tega noče. Zakaj smo želeli svobodo, če je nočemo obdržati? Veliko ljudi se bo uprlo, prišlo bo do reakcije. Ne pustite globalistom misliti, da so zmagali. Veliko ljudi ima tega dovolj in vse moramo prepričati, da je izbira zelo preprosta. Globalizem ali svoboda.

Vir: Radio Ya

Zadnje novice

Sorodne vsebine