Piše: Vida Kocjan
Z Jelko Godec, poslanko in vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke smo se pogovarjali o delu državnega zbora, novi vladi in njenih prvih ukrepih, njihovi koalicijski pogodbi in pričakovanjih, revanšizmu, nepotizmu Golobove vlade, pa tudi o poimenskih seznamih zaposlitev v času mandata prejšnje vlade, pri čemer nova vlada zavrača že odobrene zaposlitve, šikanira posameznike na ministrstvih in jih sili k odpovedim.
Demokracija: Državni zbor je v popolni postavi. Poslanka ste že od leta 2014, kakšni so vaši vtisi o teh začetkih?
Jelka Godec: V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (PS SDS) imamo v tem mandatu dva poslanca več kot prej, kar je tudi lep rezultat in uspeh tokratnih državnozborskih volitev. Čeprav je v nas ostal grenak priokus, ko po dveh letih trdega dela za državo po volitvah nismo mogli znova sestaviti vlade, smo v poslanski skupini začeli z novim elanom. V naši poslanski skupini je namreč vrsta izkušenih poslancev in osem novih, ki dajejo novo moč pri delu.
Glede na to, da sem poslanka že tretji mandat, sem ob dosedanjih javnih nastopih Gibanja Svoboda in drugih članov sedaj že propade opozicije KUL pričakovala grob začetek, predvsem glede nastopov na prvih sejah in kadrovanja. Moram reči, da je bil občutek pravi, vendarle pa takšnih teatralnih nastopov predsednice državnega zbora nismo pričakovali. Dosedanji predsedniki državnega zbora so ne glede na politično pripadnost ohranjali kolikor toliko dostojno držo. Upam, da bo v naslednjih štirih letih več vsebinskih razprav in manj populističnih nastopov ter praznih floskul.
Demokracija: Predsednica državnega zbora v javnosti vzbuja nemalo polemik, na nekatere njene neprimerne izjave je v prispevku na svojem blogu z naslovom Tri dame in napačna smer koalicije opozoril tudi Vinko Gorenak. Kako komentirate to, v kaj se vse skupaj spreminja?
Jelka Godec: Težko rečem, v kaj se vse skupaj spreminja. Prvi vtisi pa so grozeči glede na to, da Gibanje Svoboda s svojo rušilno močjo, ki jo ima z glasovi v parlamentu, deluje neracionalno in revanšistično. Upam, da se v svoji pijanosti od zmage na volitvah in prejete oblasti vendarle umirijo in začnejo racionalno delovati.
Podobne nastope smo sicer videli in poslušali že leta 2014 ob nastopu Cerarjeve vlade, pa leta 2018, ko je oblast prevzel Marjan Šarec, vendar pa nastopi niso bili tako radikalni in sovražni. Je pa zagotovo mogoče reči, da so bili z združevanjem SAB in LMŠ, z iskanjem ministrskih funkcij in konec koncev tudi imenovanjem na funkcije prevarani predvsem volivci, ki so tem strankam pokazali rdeči karton in jih niso želeli v parlamentu. Tudi veliki zagovorniki Roberta Goloba so danes razočarani, ker se je izkazalo, da novi obrazi niso novi, temveč da gre za stare kadre LDS in Zaresa, ki so se jim pridružili najbolj verni iz LMŠ in SAB.
Demokracija: Z vidika dela parlamenta je nedvomno zelo pomembno spoštovanje poslovnika, ki je t. i. mala ustava državnega zbora. Sprva je kazalo, da gre za njegovo kršenje. Se je v zadnjem času kaj spremenilo, izboljšalo?
Jelka Godec: Na žalost je na čelu državnega zbora predsednica, ki ima simptome francoskega Sončnega kralja, saj pravi: »Poslovnik, to sem jaz.« Enake simptome imajo tudi poslanci Gibanja Svoboda. Prvi primer kršenja poslovnika je pomenila razdelitev predsedniških mest v odborih in komisijah DZ, kjer je bilo naši poslanski skupini dodeljeno 6 predsedniških in 16 podpredsedniških mest. Ko je Nova Slovenija vložila predlog za eno od predsedniških mest, ga je koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica potrdila, s tem pa kršila poslovnik. Spremljamo pa še nekatere druge zaplete. Predsednica DZ ne želi odrediti premora, kadar ga zahtevamo, na seji komisije za poslovnik je predsedujoči kar sam določil, da predloga sklepa, ki ga je predlagala SDS, ne da na glasovanje, in tako naprej. Žal lahko z močjo večine glasov naredijo, kar želijo. Preglasujejo lahko še tako v nebo vpijočo kršitev poslovnika. Ali bo naslednje glasovanje, da nekemu poslancu odvzamejo mandat? To smo že videli. Toda poslanska skupina SDS zna delovati tudi v tako težkih razmerah.
Demokracija: SDS je predlagala tudi svojega podpredsednika državnega zbora ter predsednike nekaterih odborov in komisij, ki po poslovniku pripadajo opoziciji. Tu se je sprva zapletalo, kako ste to rešili?
Jelka Godec: Zadeve še niso rešene. Kot rečeno, po matematičnem izračunu naši poslanski skupini pripada 6 predsedniških mest v odborih DZ od 21. Vodenje obeh nadzornih komisij, komisije za nadzor javnih financ (KNJF) in komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (KNOVS), pripada opoziciji in v SDS želimo voditi komisijo za nadzor javnih financ. Ker se v koaliciji dobro zavedajo, kako pozorno in natančno bi spremljali dogajanje na področju javnih financ, so nas na eleganten način odrinili od vodenja te komisije.
Demokracija: Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila 27 predlogov zakonov in dva predloga aktov. V kateri fazi so predlogi? Zdi se, da vodstvo DZ ni med aktivnejšimi …
Jelka Godec: Drži, te zakone smo vložili takoj na začetku mandata, smo pa z aktivnostmi na zakonodajnem področju kasneje tudi nadaljevali. V svežnju 27 predlogov zakonov – gre za zakone, ki jih državni zbor v prejšnjem mandatu ni sprejel – so bili ustavljeni s posvetovalnimi referendumi ali pa niso bili koalicijsko usklajeni in jih zato naša vlada ni predlagala v sprejetje. Za vse predlagane zakone smo predlagali splošno razpravo, redni postopek za sprejetje torej, od vodstva državnega zbora pa je odvisna umestitev na seje delovnih teles in začetek postopka. Kot opozicijska stranka nikakro ne nameravamo »sedeti križem rok«. Ohranili bomo to zakonodajno iniciativo in v postopek vlagali zakone, s katerimi bomo Slovenijo razvijali v državo priložnosti za vse, ne le za privilegirano peščico iz Gibanja Svoboda in satelitov okoli Roberta Goloba.
Demokracija: Med predlogi SDS je tudi ukinitev obvezne RTV-naročnine. Kaj je bil razlog, da tega niste predlagali že v prejšnjem sklicu? Nepristranost poročanja večjega števila novinarjev informativnega programa nacionalne RTV je namreč v nebo vpijoče.
Jelka Godec: V preteklem mandatu je bila koalicijska večina v državnem zboru šibka, čeprav smo vodili vlado. Tako nekateri predlogi zakonov, ki smo jih želeli sprejeti v poslanski skupini SDS, niso imeli podpore koalicije in bi bili v samem postopku obsojeni na to, da ne bi bili sprejeti. Glede zakona o RTV predlagamo tudi posvetovalni referendum. Glede na podporo ljudi zakonu, s katerim predlagamo ukinitev obveznega plačevanja RTV-naročnine, menimo, da bi ta zakon moral biti sprejet. O pristranosti novinarjev pa govori dejstvo, da je kar nekaj sedanjih politikov začelo svojo kariero na RTV ali v drugih medijih. Nekje sem zasledila podatek, da je v levih strankah v zadnjih dveh desetletjih pristalo več kot 30 novinarjev, medtem ko bi za stranke desne sredine takšnih novinarjev lahko prešteli na prste ene roke. Naj osvežim spomin: Tanja Fajon, Tamara Vonta, Irena Joveva, Mojca Šetinc Pašek, Jonas Žnidaršič, Blaž Zgaga so le nekateri od novinarjev, ki so zagotavljali, da poročajo objektivno in nepristransko, a so tako ali drugače končali v levih strankah.
Demokracija: Začetek delovanja vlade, njenega kadrovanja, kjer števec že v prvih 10 dneh kaže številko 64 (v času Janševe vlade je bila ta številka 10), tudi po sistemu nepotizma, revanšizma, čeprav so napovedovali drugačno politiko. Kako je s tem?
Jelka Godec: Dejansko spremljamo drugačno politiko. Vendar ne v pozitivnem smislu, temveč je politika, ki jo vodi Gibanje Svoboda, precej bolj brutalna, brezkompromisna in revanšistična, čeprav svoje ravnanje zavijajo v celofan, mediji pa jim pri tem sledijo. Ne vem, ali ste zasledili, toda predsednik vlade Golob je napovedal višje cene bencina – danes, ko se pogovarjava, liter neosvinčenega bencina stane 1,56 evra, v tednu, ko bodo bralci Demokracije imeli v rokah vaš tednik, bo že 1,8 evra. Kako to povišanje cen poimenujejo mainstream mediji? Obliž na draginjo. Brutalne kadrovske menjave in kadrovski seznami, ki jih delajo, se jim ne zdijo nič spornega, govorijo celo o spremembi sistemizacije delovnih mest. O zaposlovanju ožjih družinskih članov in morebitnih konfliktih interesov ob zaposlovanju mainstream mediji molčijo. Na ministrstvih na primer spreminjajo sistemizacijo delovnih mest, da bodo na tak način odslovili kadre, ki jim ne ustrezajo, predvsem tiste, ki so se zaposlili v času prejšnje vlade. Ustavili so razpise, ki so bili v teku že od marca, preklicali odločitve za zaposlitev ljudi, ki so imeli že opravljene zdravniške preglede in bi morali samo podpisati pogodbo o zaposlitvi. Na žalost pri Gibanju Svoboda ne obstojijo nikakršni pravni niti drugi argumenti. Delajo tisto, kar želijo, mediji, ki naj bi bili »psi čuvaji« pa jih ob vsem, kar počnejo, nekritično podpirajo.
Demokracija: Vlada je že na prvi seji sprejela sklep o izdelavi seznamov vseh zaposlenih v javni upravi od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022 z vsemi podrobnostmi. Od vlade ste zahtevali sezname, ste jih prejeli? Zdi se, da so ti za zdaj njihova skrivnost.
Jelka Godec: Kot poslanka in glede na mnenje informacijske pooblaščenke, da ima Vlada RS pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev ter da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, sem na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje z zahtevo, da nam te sezname posredujejo. Poimenski seznami zaposlitev v času prejšnjega (ne celotnega) mandata so seznami »za odstrel« in so sramota za sedanjo vlado, ki govori o tem, da je najbolj demokratična in da zagotavlja svobodo. Kot po tekočem traku zavračajo že odobrene zaposlitve, šikanirajo posameznike na ministrstvih in jih silijo k odpovedim.
Naj zato pozovem vse, ki doživljajo takšne in podobne pritiske, da nam posredujejo maile, dopise, pisma, ki dokazujejo, da so nezakonito izgubili zaposlitev. V SDS bomo skušali pomagati.
Demokracija: Kako pa ocenjujete koalicijsko pogodbo nove vlade?
Jelka Godec: Koalicijska pogodba je za to koalicijo očitno le mrtva črka na papirju. Na predstavitvah kandidatov za ministre smo poslušali načrte in vizije, ki niso v skladu s koalicijsko pogodbo, pa tudi danes ministri predstavljajo predvsem druge načrte, ukrepe in predloge, kot so zapisani v koalicijski pogodbi. Dejstvo je, da sta se Golobova vlada in koalicijska pogodba sestavljali glede na potrebe posameznih oseb, ki so želele funkcije. Predvsem pa na željo stranke Levica. Vlado Janeza Janše so v času njenega mandata nenehno opozarjali na zaveze v koalicijski pogodbi, čeprav se je naša koalicija zelo držala teh zavez. Za koalicijsko pogodbo sedanje vlade pa pravijo, da sploh ni pomembna in skladno s tem tudi ravnajo. Še več, zasledili smo lahko celo zapis Gregorja Golobiča na Twitterju, da »koalicijska pogodba ni nikakršen javno veljavni ali zavezujoči akt, ampak zgolj interni dogovor političnih strank, ki so v osnovi poljubno društvo skupin državljanov«. Dovoljeno je torej vse.
Demokracija: Če primerjate Janševo vlado v letih 2020 do 2022 z začetki zdajšnje, kaj ugotavljate?
Jelka Godec: 13. marec 2020 je bil zelo negotov čas, čas začetka epidemije covida-19. Z delom smo začeli takoj, še isti večer, ko je bila vlada imenovana. V prvih desetih dneh je vlada Janeza Janše ob praznih skladiščih, ki jih je zapustil Marjan Šarec, oblikovala in sprejela prvi protikoronski sveženj ukrepov za pomoč državljanom. Vlada Janeza Janše se je torej ukvarjala s tem, kako pomagati državljankam in državljanom ter vsem sistemom in podsistemom v časih krize. Tudi sedaj smo soočeni s krizo. Opozorila o draginji, o dogajanju na ekonomskih trgih, ki jim nismo bili priča več desetletij, so za vlado Roberta Goloba očitno nepotreben šum. Vlada Roberta Goloba v prvih dneh predvsem in samo kadruje, grozi z zamenjavami, razveljavitvami zakonov, ki jih je sprejela Janševa vlada in so prinesli višje pokojnine, višje neto plače, investicijski ciklus, kot ga Slovenija še ni imela, najnižjo brezposelnost v zgodovini Slovenije in višje število delovno aktivnih oseb. Gospodarski kazalniki in različne mednarodne analize kažejo uspešno spopadanje Janševe vlade s covidno in energetsko krizo, vlada Roberta Goloba pa bo očitno vse te dobre rezultate zapravila.
Demokracija: SDS je v tem mandatu v opoziciji. Kakšna opozicija boste?
Jelka Godec: Vedno smo bili konstruktivna opozicija, čeprav so nam mediji pripisovali razdiralno vlogo. Če boste pogledali vsebino zakonov, ki smo jih predlagali v postopek v času našega opozicijskega delovanja, boste videli, da v njih ni nič razdiralnega, je pa veliko vsebin, ki bi pomenile napredek države. Vsekakor bomo še naprej ostajali državotvorni in bomo predlagali tiste zakone, ki bodo pomenili blaginjo državljank in državljanov. Zagotovo pa bomo opozarjali na vsako nespoštovanje ustave in zakonskih aktov tako zakonodajne kot izvršilne veje oblasti ter se odzivali tudi na tiste teme, ki bi jih nekateri morda želeli čim prej pomesti pod preprogo.
Demokracija: Smo v primežu energetske draginje; zdi se, da nameravajo v vladi Roberta Goloba tudi na tem področju uresničiti napovedi, da bodo ukinili vse, kar je sprejela vlada Janeza Janše.
Godec: Prvi ukrepi Golobove vlade, ki naj bi pomenili blažitev draginje, gredo v smeri višanja cen energentov. Kot sem že omenila, mainstream mediji poročajo, da gre za obliž na draginjo, čeprav je to, kar počne Golobova vlada, predvsem sol na rane.
Če bi v Golobovi vladi ravnali modro in razumno, bi podaljšali nekatere ukrepe Janševe vlade, ki so prinesli nižje položnice za elektriko, stabilno ceno pogonskih goriv itd., predvsem pa so bili domišljeni in smo jih pretresali tudi s krogom naših najboljših ekonomistov. Tako pa so se tudi pri teh ukrepih odločili za revanšizem in želijo nekaj narediti drugače, čeprav slabše za ljudi. Tako ohranjajo sintagmo, ki je veljala za opozicijo KUL v času pandemije: Kolikor slabše za ljudi, toliko boljše za nas, kar je pravzaprav zavrženo.
Skrbi nas, da sedanja vlade ne napoveduje ukrepov, ki se bodo kot pozitivni odrazili na računih državnih in zasebnih družb, ki jih obvladuje sedanja koalicija, državljanke in državljani pa bomo plačevali visoke račune teh zapitkov.
Demokracija: Obljubljali so drugače, tudi v zdravstvu, 30 dni do specialista, so navajali. Zdaj pa mediji poročajo, da že ukinjajo nekatere dobre rešitve, povezane z družinskimi zdravniki. Kako to komentirate in morda še kaj o zdravstvu, ki ga zelo dobro poznate?
Jelka Godec: Populistične izjave, kot je ta, da boste v 30 dneh prišli do specialista, niso ozdravile še nobenega pacienta. Glede na to, kako deluje ta koalicija, bo najverjetneje ostalo samo pri izjavah, konkretnih korakov, da bi do tega res lahko prišlo, pa ne bo. Kar zadeva družinsko medicino; vemo, kako so v času Milojke Kolar Celarc družinski zdravniki zapirali ambulante zaradi nedomišljenih rešitev. V Sloveniji smo imeli predele, kjer je bilo prebivalstvo brez osebnega zdravnika, pa se ministrstvo temu ni posvetilo. Vlada Janeza Janše je tako že leta 2021 sprejela poseben vladni projekt skupaj z aneksom k splošnemu dogovoru za leto 2021, s katerim se v ambulantah družinske medicine oziroma otroškega in šolskega dispanzerja zagotavlja polno plačilo že pri 1.895 glavarinskih količnikih, storitve pa se plačujejo po realizaciji. S posebnim vladnim projektom smo omogočili nagrajevanje timov družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev, ki imajo opredeljenih več zavarovancev, kot je meja, t. j. 1.895 glavarinskih količnikov. Bolj obremenjeni zdravstveni delavci so tako nagrajeni za več opravljenega dela. S tem se je vzpostavila podlaga, da bo nagrada dejansko prišla do tistih zaposlenih, ki so bolj obremenjeni. Če bo vlada ukinila tudi to, se bojim, da se bomo vrnili v obdobje Kolar Celarčeve, ko se bo že tako podhranjeni sistem družinskih zdravnikov še dodatno ohromil.
Prvi odzivi sedanjega ministra za zdravje Bešič Loredana in na drugi strani Levice glede vizije v zdravstvu pa so zaskrbljivi, saj se koalicijski partnerji več kot očitno ne strinjajo v ključnih točkah zdravstva. Na diametralno povsem nasprotnih stališčih so glede dopolnilnega zavarovanja, monopola zdravstvene zavarovalnice, koncesij in vključevanja vseh razpoložljivih kadrov v zdravstveni sistem.
Demokracija: Pričakujete, da se bodo stvari spreminjale tudi na področju investicij in črpanja evropskih sredstev, povezanih tudi z lokalnimi projekti?
Godec: Vlada Janeza Janše je zagnala največji investicijski ciklus v zgodovini samostojne Slovenije. V prejšnjem mandatu so bili sprejeti zakon o investicijah v slovenski zdravstveni sistem, zakon o investicijah v šport, prvič po več kot desetih letih je bil objavljen javni razpis za investicije v šolstvo, objavljen je bil razpis za investicije v primarno zdravstvo, e-oskrbo, itd. Uspešni smo bili tudi pri črpanju evropskih sredstev. Občine dobijo višje povprečnine. Vse to se vidi danes v vsaki občini, kjer se gradi, obnavlja in prenavlja cestna, šolska, zdravstvena ali druga infrastruktura. Pa ne le to. Janez Janša je v dolgotrajnih pogajanjih pred dvema letoma zagotovil rekordna evropska sredstva (skoraj 12 milijard evrov), ki jih lahko črpa država za vse prej omenjene investicije.
Golobova vlada je tudi tu napovedala revizijo. Slišati je, da so nekateri ministri prvi dan po prevzemu funkcije grozili, da bodo ustavili vse investicije, preklicali vse sklepe o sofinanciranju posameznih projektov in podobno. Najverjetneje bomo spet priče študiji na študijo, analizi na analizo, konkretnih rezultatov pa ne bo. Če se to res zgodi, potem bo to le dokaz več, da Golobu in njegovi ekipi resnično ni mar za razvoj države, posameznega mesta ali vasi, temveč je vse, kar jih žene, sla po oblasti in denarju.
