20.1 C
Ljubljana
sobota, 13 julija, 2024

Je vlada s Katičevo na čelu namenoma zavedla Evropsko komisijo?; Kirbiš Rojs: To se mi zdi nedopustno

Piše: Ž.K. (Nova24TV.si)

Včeraj so žrtve lanskoletnih katastrofičnih poplav izvedele, zakaj bodo morale še počakati na pomoč Evropske unije. Ministrstvo za kohezijo, ki je pripravljajo potrebno dokumentacijo, je drastično precenilo nastalo škodo, zaradi česar je naletelo na odpor Evropske komisije. Danes podajamo nove informacije, ki pojasnjujejo, kako je prišlo do tega, za komentar pa smo poprosili tudi nekdanjo državno sekretarko s kohezijskega ministrstva Moniko Kirbiš Rojs.

Spomnimo, včeraj smo poročali, kako je Evropska komisija ustavila izplačila evropskih sredstev za obnovo po lanskoletnih poplavah. Po njihovi oceni informacije, ki so jih podali slovenski organi, ne podpirajo ocene, da je prišlo do 10 milijardne škode. V dopisu, ki so ga poslali na ministrstvo za kohezijo, so razkrili vrsto pomanjkljivosti, kot je denimo uporaba napačne metodologije, dvojno štetje škode, pomanjkanje geoprostorskih informacij, navajanje tudi gospodarske škode, česar ne bi smeli.

Učinek postopanja vlade Roberta Goloba je jasen. Pomoč “poplavljenim” bo zadržana vse dokler komisija ne bo prejela “zahtevanih dopolnilnih informacij”.

Kako je sploh lahko prišlo do tega?
Priprava dokumentacije je bila zaupana ministrstvu za kohezijo, ki ga vodi minister Aleksander Jevšek iz kvote Socialnih demokratov. Ministrstvo pa je za vodjo medresorske delovne skupine, ki ji je bila zaupana priprava prošnje, postavilo državno sekretarko na ministrstvu, danes pa ministrico za pravosodje Andrejo Katič. Kot je včeraj poročal Dnevnik, so z njo sodelovali še predstavniki drugih ministrstev.

V zvezi z delovanjem te medresorske komisije smo pridobili nove informacije, ki indicirajo, kako je sploh lahko prišlo do tako drastično visoke ocene škode, ki očitno ni ustrezala dejanskemu stanju.

Po informacijah našega vira se je ocena škode spreminjala (dvigovala) brez vzpostavljene metodologije, vse to pa je več kot očitno imelo zaslombo državnega vrha. A več o tem kasneje.

Katičeva naj bi med pripravo prošnje vključenim resorjem sporočala, da naj zajamejo čim “širši kontekst”. Tako so se očitno v prošnji znašle postavke, ki tam ne bi smele biti, kot je denimo gospodarska škoda, ki je nastala s poplavami. Dalje, številni stroški naj bi se v prošnji podvojili, ker so o škodi iste lokacije ali objekta poročali različni vpleteni resorji, Katičeva pa naj bi na delovni skupini jasno izjavila, da se bo v prošnjo oz. poročilo navedel kar seštevek istih postavk. Naš vir prav tako omenja, da je metodologijo in pomoč pri popisu nudilo podjetje iz sosednje Hrvaške, “domača stroka je bila bolj ali manj preslišana”.

“Skratka, nestrokovno delo in načrten poskus natega Evropske komisije kljub temu, da je bila Katičeva na metodološke nepravilnosti večkrat opozorjena,” trdi naš vir.

Katičeva je imela več kot očitno zaslombo vrha države
Da se tovrstne napake niso zgodile po pomoti, birokratski nespretnosti ali neizkušenosti, priča serija izjav predsednika vlade v medijih, v katerih je naznanjal (vsakič višje) ocenjeno škodo. Kot smo že zapisali včeraj, se je ocena škode dvignila iz 500 milijonov na 10 milijard. A vzpon stroškov verjetno še najbolj pojasnijo besede ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, ki je v državnem zboru priznala in celo zagovarjala odločitev, da se v dokumentacijo vključi projekte, ki s poplavami pravzaprav sploh niso povezani. Kot je denimo obvoznica v Lučah, ki sploh še ne obstaja.

“Namesto da bi nam ploskali in rekli, ja, še kakšno cesto dajte noter, da dobimo evropski denar, se zdaj zagovarjamo tukaj, zakaj smo to dali v program, ki smo ga poslali,” je priznala ministrica Bratuškova.

Ob ministričinih besedah so bili nekateri prepričani, da se je ta pravzaprav “samoovadila”.

Strokovnjakinja za evropske projekte, sicer nekdanja državna sekretarka Vlade RS za kohezijo, danes sekretarka Državnega sveta RS Monika Kirbiš Rojs

Kirbiš Rojs: To se mi zdi nedopustno
Za mnenje smo povprašali nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za kohezijo Moniko Kirbiš Rojs, ki sicer izpostavlja, da ni sodelovala pri pripravi dokumentacije, a da je državno vodstvo prejelo številna opozorila, da je ocena v višini 10 milijard poplavne škode izredno visoka.

“Približna cena ene hiše je znana, tako da lahko vsak približno izračuna, koliko bi denimo stala obnova 300 hiš. Naša ocena, torej tistih, ki se s tem ukvarjamo, je, da je bilo škode v višini dveh do treh milijard evrov. Ni nam jasno, kako so lahko prišli do škode v višini deset milijard,” je povedala.

Pojasni pa tudi, da so številne nepravilnosti, ki jih je v dopisu kohezijskemu ministrstvu naštela Evropska komisija, nerazumljive, saj je EK po njenih izkušnjah vedno na razpolago v obliki tehničnih sestankov. Potrditev načrta za okrevanje in odpornost je bil med bil drugim tudi produkt tovrstnega sodelovanja.

“Zato me čudi, glede na to, da je vlada potrdila, da ima ustrezno strokovno pomoč, da so jim službe EK ves čas na razpolago, da je prišlo do tega. Res sem presenečena, kako nestrokoven moraš biti, da v tej fazi, ko vsi pričakujemo, da bo ta denar odobren, naletiš na problem z vlogo. To se mi zdi nedopustno,” pove nekdanja državna sekretarka.

Na vprašanje, ali so bili po njenem mnenju pri pripravi vloge vpleteni še neki drugi interesi, odgovarja: “Ve se, da moraš biti pri pripravi vlog za evropska sredstva realen. To pravilo velja za vse, torej da uveljavljaš samo tiste stroške, vsebine, ki so dejansko upravičene. To je vedno vnaprej definirano. Vsekakor pa se v te vloge ne daje stvari, ki se na to ne nanašajo, saj jih potem pregledovalec vlog preprosto izloči.” 

Sicer pravi, da takšnega razpleta ni pričakovala. “Mislila sem, da bo vloga vendarle odobrena. Sama namreč nimam izkušenj, da bi bili programi zavrnjeni, med drugim tudi zaradi razpoložljivosti Evropske komisije, s katero je bilo mogoče te zadeve predhodno uskladiti,” je povedala.

Upamo, da ljudje ne bodo utrpeli še dodatne škode
Na vprašanje, ali lahko sedaj ti poplavljenci ostanejo brez obljubljenih sredstev, pa odgovori: “Pri drugih programih je navadno tako, da najnujnejše zadeve tako ali tako “založi” država iz lastnega proračuna in nato dobi ta sredstva povrnjena. Tako da vseeno upam, da bo za žrtve poplav prioritetno poskrbljeno. Tako ali tako čakajo že predolgo. Vemo, da so nezadovoljni, in upam, da zaradi tega ne bodo utrpeli še dodatne škode.”

Ob koncu komentarja pa še o tem, ali bi se kaj takega lahko zgodilo med prejšnjo vlado. Na socialnem omrežju X je Kirbiš Rojseva zapisala, da se v prejšnji vladi “to ni in ne bi moglo zgoditi. Denar iz EU skladov smo vedno znali pridobiti.”

“Ko so se programi pripravljali, smo jih vedno uskladili do te mere, da so bili na koncu tudi potrjeni. Pripravljali pa smo tako program za kohezijsko politiko, za različna obdobja, načrt za okrevanje in odpornost, pobudo React in še marsikaj drugega,” zaključi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine