Piše: G. B.
Fiskalno pravilo je v slovensko ustavo inkorporirano v 148. členu, ki zahteva, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke.
Drugi odstavek tega člena namreč pravi takole: “Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo.”
No, očitno je, da je Golobova vlada s svojo nebrzdano politiko zadolževanja in trošenja povozila ta ustavni člen. Fiskalni svet je ocenil, da je vlada vodila, milo rečeno, “neustrezno” fiskalno politiko. Javnofinančni primanjkljaj se je v letu 2025 povzpel na 2,5 odstotka BDP, kar je znatno več kot v letu 2024 (0,9 % BDP). K povečanju porabe so najbolj prispevali stroški plačne reforme v javnem sektorju, uvedba zimskega regresa in številni predvolilni “bombončki”. Med drugim tudi nova zaposlovanja v javnem sektorju.
Ker torej lahko upravičeno sklepamo, da je Golobova vlada kršila ustavo, se postavlja vprašanje, kakšne sankcije jo lahko doletijo. Realno gledano sankcij za kršitve ustave slovenski pravni red praktično ne pozna. Obstajajo samo politična sredstva, denimo interpelacije in ustavna obtožba, a ker dosedanja vlada odhaja s prestola, so ti instrumenti sedaj nesmiselni. Drugo so politične posledice takšnega ravnanja. Navadno se to kaže v izgubi podpore na volitvah, pa še to pod pogojem, da volivci presodijo, ali je šlo po njihovem mnenju za kršitev ustave. Velikokrat namreč tega nočejo videti.
