23.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 24 junija, 2024

Je Golobova Slovenija kolektivistična hiralnica po Sorosovem okusu?

Piše: Mitja Iršič

Stranka Gibanje Svoboda je na državnozborskih volitvah doživela zgodovinski uspeh. Stranke še nekaj tednov pred volitvami ni bilo, nato je na volitvah osvojila 34,45 odstotka glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je največ v zgodovini Republike Slovenije.

Prav tako je postala prva stranka, ki je prejela več kot 400.000 glasov. Ker sta bili SAB in LMŠ, ki sta skupaj osvojili 75.000 glasov, v času kampanje praktično podaljšek Gibanja Svoboda, je torej jasno, da je skoraj pol milijona Slovencev volilo novoobrazni golaž, ki so jim ga pripravili izkušeni kuharji slovenske leve politike.

Javnomnenjsko soočenje z realnostjo

Visoka pričakovanja so pripravila teren za velik padec podpore, a takšne popolne odpovedi sistema, ki se je zgodila, ni pričakoval nihče. Golob kljub temu vztraja. Kaj ga motivira? Nedavni sestanek z milijarderjevim sinom ponuja nekaj namigov.

Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo implozijo javne podpore vladi. Delo vlade po anketi Ninamedie kot neuspešno ocenjuje 70 odstotkov vprašanih, medtem ko bi stranke koalicije skupaj osvojile le 35 sedežev v DZ. Pri tem je treba poudariti, da ti sedeži predstavljajo vse nove obraze iz bratovščine Zorana Jankovića (Golob, Bratušek, Šarec) kot tudi uradno levi del političnega pola, ki se mu ni treba na Zahodu delati, da je »liberalen« (SD, Levica). Takšnega zgodovinskega padca levice v Sloveniji še nismo doživeli.

Začetek izpolnjevanja predvolilnih obljub

Kaj je torej šlo narobe? Pravzaprav ni skoraj nič šlo prav. Volivci očitno svobodnjakom niso verjeli na besedo, ko so pred volitvami razlagali, da bo vladala nevladna ulica, da bodo znižali plače in zvišali davke, o čemer sta se na podcastu pred volitvami jasno strinjala tako Luka Mesec kot Robert Golob, ko sta skupaj promovirala politiko, ki bi jo lahko opisali kot »odrastniško«. Potem pa se je začelo uresničevanje predvolilnih obljub. Vlada je kljub svarilom stroke ukinila dohodninsko reformo vlade Janeza Janše in 1. januarja 2023 vsem Slovencem znižala plače rekoč, da si država ne more privoščiti 800 milijonov evrov proračunskega izpada. Na drugi strani ni bilo nobenih težav leta 2022 s sindikati javnega sektorja skleniti pogodbo za zvišanje plač za 611 milijonov evrov, aprila 2023 pa plače javnim uslužbencem zvišati za 4 odstotke – in to še preden so se sploh začela pogajanja o novi plačni reformi, ki bo državo stala več kot milijardo evrov. Sporočilo je bilo jasno – zaposleni v zasebnem sektorju so drugorazredni državljani.

Prav tako so bile nevladne organizacije, ki so vladi prispevale »ulično« podporo v predvolilnem času, bogato nagrajene. Mirovni inštitut je samo decembra leta 2022 prejel neverjetno enkratno nakazilo v višini 272.279,62 evra (večino iz Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost). Denarja je bilo očitno dovolj.

Celoten članek si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji Demokracije, ki je na prodaj še danes!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine