17.6 C
Ljubljana
torek, 22 junija, 2021

(Javnomnenjska raziskava) Stranka SDS vodilna, prav tako je podpora pričela naraščati vladi!

Piše: Sara Rančigaj (nova24tv)

Javnomnenjska anketa, ki jo je v mesecu aprilu za Nova24TV opravila agencija Parsifal, je pokazala, da serijske interpelacije, ki so jih vlagale opozicijske stranke, in številni organizirani napadi tujih medijev, na največjo vladno stranko SDS niso imeli vpliva, saj ta prepričljivo vodi. Med opredeljenimi volivci, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, ima namreč kar 37,5 odstotno podporo. Na drugem mestu ji sledi stranka SD z 20,3 odstotka glasov, na tretjem mestu pa stranka LMŠ z 12,4 odstotka glasov. SDS in SD je podpora nekoliko narasla, medtem pa je podpora LMŠ upadla, kar pomeni, da koalicija KUL še vedno ni uspela povečati podpore. Po mnenju političnega analitika pa se vse bolj odražajo vedno večje iniciative, ki skušajo Slovenijo povezati, kot denimo Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka. Slednja bi ob volitvah to nedeljo prestopila parlamentarni prag, medtem ko bi stranka SAB izpadla. Kot kaže so tudi volivci prepričani, da bi volili tiste stranke, ki skušajo povezovati in ne razdirati. Prav tako je podpora zrasla vladi.

Agencija za merjenje javnega mnenja Parsifal je za našo medijsko hišo med 10. in 13. majem izvedla merjenje javnega mnenja na vzorcu 726 anketirancev. Tako so tudi tokrat spraševali anketirance, katero izmed slovenskih političnih strank bi izbrali, če bi bile volitve to nedeljo.

Če bi bile volitve to nedeljo bi največ volivcev svojo podporo po splošnih rezultatih namenilo stranki SDS (21,0 odstotkov), sledi SD (11,5 odstotka), LMŠ (7,9 odstotka), Levica (5,0 odstotka) in NSi (4,6 odstotka). 35,8 odstotka volivcev je takih, ki so trenutno neopredeljeni.

Vir: Parsifal

Če bi bile volitve v Državni zbor RS to nedeljo bi slavila SDS, in sicer bi med opredeljenimi dobila 32,7 odstotka glasov. Na drugem mestu bi se znašli Socialni demokrati, ki bi jih volilo 17,8 odstotka volivcev, sledili bi Lista Marjana Šarca z 12,4 odstotki glasov in Levica z 7,8 odstotka glasov. Nova Slovenija se je znašla na petem mestu, volilo bi jo namreč 7,1 odstotka glasov, parlamentarni prag bi prestopila samo še Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka Slovenije s 6,1 odstotka glasov. Stranke Naša Dežela, SAB, SNS, DeSUS, Pirati, SMC in Dobra država ne bi dobile poslanskih sedežev.

Vir: Parsifal

Stranka SDS vodi z veliko prednostjo
V raziskavi so prikazali rezultate tistih, ki so se opredelili in se bodo zagotovo udeležili volitev. Pri teh je ocena udeležbe, da se bodo udeležili volitev, ocenjena z najvišjo oceno 5. Tudi po teh rezultatih je na prvem mestu z veliko prednostjo stranka SDS. Tej bi namreč glas zaupalo kar 37,5 odstotkov. Rezultat jo nedvomno postavlja v velikansko vodstvo, saj bi Socialni demokrati, ki so se zvrstili na drugo mesto, dobili skoraj dvakrat manj glasov a nekoliko več kot prejšnjič, in sicer 20,3 odstotka. Lista Marjana Šarca bi dobila 12,4 odstotka glasov, Levica 6,3 odstotka glasov. Podpora je narasla Slovenski ljudski stranki in Novi ljudski stranki Slovenije na 4,3 odstotka glasov, medtem pa je Novi Sloveniji podpora nekoliko upadla (4,2 odstotka glasov). Stranke Naša Dežela, SAB, SNS, DeSUS, Pirati, SMC in Dobra država ne bi dobile poslanskih sedežev.

Vir: Parsifal

V primerjavi s prejšnjim merjenjem se je podpora SDS in SD dvignila za tri odstotne točke odstotne točke, npodpora pa je nekoliko upadla stranki LMŠ (za 3,5 odstotne točke). Podpora je tudi nekoliko padla tudi NSi, medtem ko imata Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka vedno višjo podporo. Stranka DeSUS si vse od prihoda Karla Erjavca in nadaljevanja nesoglasij še vedno ne opomore, a bi tokrat le za las prestopila parlamentarni prag. Podpora pa še naprej pada stranki SAB. Kot lahko vidimo iz spodnjega grafa, ki prikazuje trend nihanja podpore strankam, je podpora stranki SDS v primerjavi z mesecem januarjem občutno narasla. Pri strankah SD in LMŠ pa lahko vidimo, da se je po padcu podpora v primerjavi z januarjem izenačila.

Vir: Parsifal

“Iz tega izhaja, da je podpora največjim strankam v državi stabilna in da so premiki iz meseca v mesec majhni in zanemerljivi,” pojasnjuje politolog Miro Haček. Kot v nadaljevanju opaža, iz podatkov izhaja tudi, da je vedno manj verjetno, da bo tudi prihodnji sklic Državnega zbora tako zelo razdrobljen kot sedanji, kjer je prisotnih kar devet parlamentarnih strank. “Bolj verjetno se zdi, da bo v prihodnjem sklicu samo pet ali šest političnih strank, kar bi bilo z vidika preglednosti in stabilnosti tudi bolje,” je še dodal. Zmožnost verjetne relativne zmagovalke SDS vidi v tem, da sestavi vlado, ki bo v veliki meri odvisna predvsem od povezovalnih modrosti in sposobnosti sredinskih političnih sil, tako tistih nekoliko desno od sredine (SLS, NSLS, Zeleni) kot tudi tistih levo od sredine (SMC, Dobra država, stranka Aleksandre Pivec, Naša dežela).

dr. Miro Haček (Foto: STA)

Politični analitik Miloš Čirić je že pred časom opazil, da se dviguje podpora tistim strankam, ki si želijo povezati Slovenijo. Medtem ko denimo stranka SAB izgublja svoje volivce, pa na drugi strani stranka Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka prejemata vedno višjo podporo. “Nasprotno pa je od opozicijskih strank prejela mnogo višjo podporo Slovenska ljudska stranka in Nova ljudska stranka, ki se z iniciativo trudita združiti Slovenijo,” nam je v eni izmed prejšnjih anket dejal Čirić. Po anketah sodeč si tako Slovenci želijo povezovalne politike za razliko od tiste, ki jo je moč opaziti pri KUL.

Podpora vladi pričela naraščati
Podpora vladi ostaja stabilna in je v zadnjih mesecih ponovno pričela naraščati. “Težko je reči, iz katerega razloga, lahko je to tudi zaradi stalnih napadov na vlado, kar je znanstveno dobro dokazan pogost učinek negativne kampanje, ko volivci začno do napadenega gojiti pozitivna čustva, sploh če nastaja vtis, da so napadi neupravičeni,” še opaža Haček. Poleg same negativne propagande pa po njegovem mnenju na rast podpore vladi tudi vplivajo reformni načrti v zadnjem obdobju, kot je denimo davčna zakonodaja.

 

Vir: Parsifal

Metodološki vzorec:
V raziskavo je bilo zajetih 762 anketirancev, od tega 50,1 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 51,8 let, standardni odklon pa 15,9 let. Največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine (43,8 odstotka), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (36,1 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (20,1 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,5 odstotka), sledili so tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,9 odstotka), 22,7 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 15 odstotkov anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (54,3 odstotka), sledi mesto (29,5 odstotka) in manjši kraj (16,2 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (25,8 odstotka), sledita Podravska (15,6 odstotka) in Savinjska (12,1 odstotka) regija.

Zadnje novice

Sorodne vsebine