Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Razlike med posameznimi anketami so res velike in nenavadne. Še bolj nenavadna pa so nihanja podpore, ki jih nekatere agencije izmerijo posameznim političnim strankam. Pri Parsifalu do tega ne prihaja, naše meritve že dva meseca konsistentno kažejo na dve ugotovitvi: prva je, da SDS solidno vodi pred Gibanjem Svoboda. Druga ugotovitev pa je, da bodo rezultati majhnih strank odločili, kdo bo sestavil naslednjo slovensko vlado,” rezultate javnomnenjske ankete Parsifal komentira politični komentator Borut Rončević in dodaja, da utegne Golobova podpora na račun neopredeljenih volivcev še dodatno pasti. Anketa Parsifala za razliko od anket Mediane in Ninamedie kaže drugačne rezultate med vodilnimi.
Na prvo vprašanje Parsifalove ankete, ki se nanaša na podporo političnim strankam in se glasi “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?” smo prejeli odgovor, da bi največ volivcev podporo namenilo stranki SDS (22,9 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (13,2 odstotka), SD (7,6 odstotka), Levica (6,3 odstotka), LMŠ (4,5 odstotka) in Povežimo Slovenijo (3,3 odstotka).
Pri pregledu skozi čas, ki obsega tri različne datume, torej 17. december 2021, 14. januar 2022 in 17. februar 2022, lahko ugotovimo, da je podpora stranki SDS na datum zadnjega javnomnenjskega merjenja narastla z 19,9 na 22,9 odstotka, prav tako tudi drugo uvrščenemu Gibanju svoboda z 10,4 na 13,2 odstotka. SD pa je najvišjo podporo beležila na prvi datum meritev, kar 14-odstotno, na drugega 6,5-odstotno in na tretjega spet nekoliko višjo – 7,6-odstotno. Glede zadnjega dne meritev gre navesti še rezultate nekaterih drugih strank: Levica (6,3 odstotka), Povežimo Slovenijo (3,3 odstotka), NSi (2,9 odstotka) in Naša dežela (2,8 odstotka).
Med opredeljenimi SDS še poveča prednost pred Golobovim gibanjem
Na vprašanje “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?”, ob čemer smo upoštevali samo opredeljene (n=523), so odgovori sledeči: SDS je dobila 31,2 odstotka, Gibanje Svoboda 17,9 odstotka, SD 10,3 odstotka, Levico 8,6 odstotka, LMŠ 6,1 odstotka, Povežimo Slovenijo 4,6 odstotka, NSi 4 odstotke in Naša dežela 3,8 odstotka vprašanih opredeljenih.
Z grafa, ki prikazuje nihanje podpore (še vedno vprašanje: “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?”) lahko vidimo, da stranka SDS od decembra lani beleži relativno stabilno podporo, podpora SD-ju je občutno upadla, Gibanje Svoboda pa je v porastu (zadnja dva meseca).
Prilagamo še en graf, ki se prav tako nanaša na poprej navedeno anketno vprašanje. Tudi v tem primeru nas je zanimalo nihanje podpore strankam, in sicer v času od zadnjih parlamentarnih volitev naprej in to le pri opredeljenih volivcih.
V naslednji graf pa smo vključili le tiste, ki bi se volitev z gotovostjo udeležili, kar pomeni 416 vprašanih. V tem primeru bi največ (29,2 odstotka) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (16,7 odstotka), SD (9,5 odstotka), Levica (7,5 odstotka), NSi (3,8 odstotka), Povežimo Slovenijo (3,6 odstotka) in LMŠ (3,4 odstotka).
Tudi v nadaljevanju je bilo izhodiščno enako vprašanje, vendar so nas poleg tistih, ki bi se zagotovo udeležili volitev, zanimali tudi opredeljeni, skupno 352 vprašanih. Rezultati: največ bi jih (34,5 odstotka) podprlo SDS, sledi Gibanje Svoboda (19,7 odstotka) in SD (11,2 odstotka).
Ob ustaljenem vprašanju pa so smo se za konec dotaknili še križanja med demografskimi in vsebinsko spremenljivko. Zanimivo je zlasti to, da SDS podpira več moških (28,5 odstotka) kot žensk (17 odstotkov), največ podpornikov je v starostni skupini nad 55 let (28,9 odstotka) in takšnih, ki imajo največ osnovnošolsko izobrazbo (33,3 odstotka). Stranka SD pa ima med moškimi nižjo podporo (6,1 odstotka) kot med ženskami (9,4 odstotka), največ potencialnih volivcev je prav tako starih 55 in več let (9 odstotkov) in je pripadnikov najbolj izobraženega sloja (10,6 odstotka).
Zanimiva so tudi križanja v primeru Gibanja Svoboda. Kot kaže ima nižjo podporo med moškimi (11,3 odstotka) kot med ženskami (15,1 odstotka). Največ potencialnih volivcev pripada najstarejši starostni skupini starimi nad 55 let (17,1 odstotka) in ima srednješolsko izobrazbo (16,8 odstotka).
Golobova podpora utegne še pasti – to je tudi razlog, da ne sme nastopati na soočenjih
Za komentar rezultatov ankete smo povprašali sociologa, profesorja in namestnika predsednika Nadzornega sveta RTV Slovenija dr. Boruta Rončevića. Spomnimo, da so nedavne ankete Ninamedie in Mediane, na katere se opirajo osrednji mediji, pokazale drugačne rezultate, namreč vodstvo Golobovega gibanja pred Janševo SD. Rončević ocenjuje, da so “razlike med posameznimi anketami res velike in nenavadne. Še bolj nenavadna pa so nihanja podpore, ki jih nekatere agencije izmerijo posameznim političnim strankam. Pri Parsifalu do tega ne prihaja, naše meritve že dva meseca konsistentno kažejo na dve ugotovitvi.” Prva je po njegovem, da SDS solidno vodi pred Gibanjem Svoboda. Druga ugotovitev pa je, da bodo rezultati majhnih strank odločili, kdo bo sestavil naslednjo slovensko vlado. Po mnenju Rončevića Gibanje Svoboda ne more bistveno zanihati navzgor, tega prostora preprosto ni kaj dosti. Kažejo pa naše podrobnejše analize, tudi fokusne skupine, da je možno, da se bo podpora Gibanju Svoboda še precej zmanjšala in to na račun tistega dela podpornikov, ki je prišel iz vrst neopredeljenih. Take podatke imajo tudi tisti, ki upravljajo z Robertom Golobom, najbrž so se zato odločili, da ne sme nastopati v medijih in na soočenjih.
NSi ankete podcenjujejo, SNS pa ima možnost za vstop v parlament
Kako Rončević vidi ostale stranke? Novo Slovenijo ankete tradicionalno podcenijo. Gre za krščansko stranko in njihovi volivci so v anketah zadržani, ker so obremenjeni z zgodovinsko izkušnjo sistemske diskriminacije v socializmu, pa tudi z rednimi izlivi sovraštva v času po osamosvojitvi, kar se v zadnjem času še nekoliko stopnjuje. “Sem pa tudi mnenja, da bi morali ministri Nove Slovenije bolj odločno nagovoriti svojo tradicionalno volilno bazo. SNS ima po mojem mnenju možnost vstopa v parlament, četudi nekoliko zaostajajo v anketah. So parlamentarna stranka in Zmago Jelinčič Plemeniti, mojster soočenj, bo imel dostop vsaj na RTV in Planet TV, nemara pa tudi na POP TV. Tudi SAB še ne bi odpisal. Ta stranka deluje kot instrument Gregorja Golobiča za vpliv v politiki in po mojem mnenju bodo v Alenko Bratušek vložili kar veliko energije.” Najbrž precej več kot recimo v LMŠ. Predvsem pa še ne gre odmisliti možnosti skupnih list na levici po vzoru DeSUS in LIDE. Vse agencije delajo s polno paro in strategi preigravajo nadaljnje poteze.
Javnomnenjskih anket po mnenju Rončevića ni možno uporabiti kot napovedi števila poslancev, še posebej ne v primeru, ko se tako veliko strank drenja okoli parlamentarnega praga. Trenutno kaže, da bo zelo majhen odstotek glasov pomembno vplival na sestavo parlamenta v naslednjem mandatu. “Gibanje Svoboda sicer ne vidim kot gospodarsko naravnano stranko. Gre za stranko, ki jo formalno, ne pa tudi dejansko, vodi trgovec z elektriko, ki je imel ekskluzivno pogodbo z nuklearko, kjer je poceni kupoval elektriko in jo drago prodajal naprej in torej ni proizvajal nobene dodane vrednosti in prispeval k širšemu dobremu.” Namesto kot gospodarstvenika ga gre opisati kot kruhoborca, pristaja mu tudi hrvaški izraz “uhljeb”. Morebitna koalicija z LMŠ in Levico bi bila nacionalna katastrofa in najbrž tudi ne bi dolgo trajala. To bi bil zakon iz preračunljivosti in v tem preračunavanju bi se najbrž tudi hitro zakalkulirali.
Osnovni demografski podatki o anketi
V raziskavo je bilo zajetih 712 anketirancev, od tega 49,3 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 53,3 let, standardni odklon je 15.0. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (49,0 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (35,5 odstotka), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (15,5 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (35,3 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (28,0 odstotka), 19,7 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 17,0 odstotka anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (56,8 odstotka), sledi mesto (27,0 odstotka) in manjši kraj (16,3 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (26,0 odstotka), sledita podravska (15,7 odstotka) in savinjska (12,1 odstotka) regija.
