9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Janša tožilcu Brezigarju o zadevi Iran-NLB: »V kleti DZ je v dokumentih Logarjeve preiskovalne komisije dokazov za cesto od Ljubljane do Teherana. Kdor noče videti, ne bo našel.«

Mainstream mediji so v teh dneh znova bíli plat zvona zaradi imenovanja nove šefice NPU, torej tiste institucije, ki bi se morala ukvarjati s preiskavo organiziranega kriminala, vendar je očitno iz političnih razlogov že nekajkrat opustila dolžno ravnanje. Podobno pa velja tudi za slovenske tožilce, ki mižijo pred grožnjami s smrtjo, obenem pa se ukvarjajo s trpinčenjem oseb, ki so jih izbrali za tarče, med njimi še posebej izstopa dr. Milko Novič.

 

Če bi v Sloveniji policijske in tožilske vrste ravnale po evropsko, bi se morala afera s pranjem iranskega denarja v NLB že zdavnaj znajti na sodišču, z njo pa tudi krivci. Vendar se ni zgodilo nič od tega. Raziskovalec, ekonomist, publicist in predavatelj dr. Rado Pezdir je zato že nekajkrat javno pozval k ukrepanju ter ob tem izpostavil tudi nekatera imena tožilcev, ki ščitijo globoko državo. Med njimi je tudi Jaka Brezigar, ki je po Pezdirjevem mnenju povsem marginaliziral zadevo, češ saj ni bilo nič takega. Konec maja letos je Pezdir v Reporterju med drugim zapisal: »Škoda, da tožilca Brezigarja resnica ne zanima ali pa je ni sposoben ali zmožen razkriti. Očitno nima vsak tožilec značaja, ki zagotavlja integriteto.«

Zagotovo ima Pezdir zelo tehtne razloge, da je v svoji kolumni povsem »spucal« mladega tožilca Brezigarja. Kajti v kleti državnega zbora se namreč nahaja zelo bogat arhiv preiskovalnih komisij, ki so se ukvarjale z bančnim kriminalom, na kar je na twitterju opozoril tudi premier Janez Janša: »V kleti DZ je v dokumentih Logarjeve preiskovalne komisije dokazov za cesto od Ljubljane do Teherana. Kdor noče videti, ne bo našel.«

Dokazov, ki bi lahko postali podlaga za obtožnice, je torej več kot dovolj. Zato je bizarno, da sedaj Brezigar odgovarja Pezdirju: »Tožilci ne obtožujemo ljudi, ker bi se kakemu Pezdirju to zahotelo, ampak le, če imamo dokaze.« Namreč, v primeru Zorana Jankovića takšni dokazi prav tako obstajajo, no, vsaj obstajali so, dokler jih niso uničili. In nato razglasili, da Jankovića ni mogoče obtožiti, ker – ni dokazov.

In kaj reči k vsemu temu? Morda to, da so politični interesi ter povezanost z globoko državo večja vrednota kot integriteta. Verjetno tudi zato, ker tožilce in sodnike z integriteto hitro disciplinirajo – primer sodnika Zvjezdana Radonjića je le vrh ledene gore…

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine