5.1 C
Ljubljana
torek, 20 aprila, 2021

Janez Poklukar za Demokracijo: Zmogli bomo, če bomo vsi naredili vse, kar moramo, in še malo več!

Z generalnim direktorjem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Janezom Poklukarjem smo se pogovarjali o organizaciji dela v času novega koronavirusa in zadnji investiciji, ki je omogočila dodatne postelje za bolnike s COVID-19. Generalni direktor največje zdravstvene ustanove v Sloveniji je postal lani poleti.

 

DEMOKRACIJA: Gospod Poklukar, v nedeljo, 8. Novembra, ste v ljubljanskem UKC rekordno hitro odprli nove prostore za bolnike s COVID-19. Od kod ideja, da se tako hitro dokonča nedokončane prostore urgence?

POKLUKAR: Sredi oktobra je večina ljudi še vedno verjela, da bomo ne glede na rast okužb ostali v Sloveniji oaza brez večjih težav, podobno kot smo preživeli prvi val. Vendar je statistika v primeru epidemije žal nezmotljiva. Kot so naši infektologi z dr. Bojano Boević in dr. Tatjano Lejko Zupanc opozarjali, smo vstopali v obdobje, ko se je število obolelih oseb, ki so potrebovali našo pomoč, bližalo zgornjemu robu zmožnosti obstoječih zmogljivosti. Ozirati smo se začeli po dvoranah, predvsem Gospodarskem razstavišču. Vendar tam ni razen strehe ničesar − ni kisika, ni kuhinje, ni prostorov za osebje. Seveda bi se dala tam urediti začasna rešitev kot v tujini, vprašanje pa je, ali bi bila takšna rešitev smiselna.

Hkrati smo imeli nedokončane prostore Diagnostično-terapevtske službe (DTS) znotraj glavne stavbe. Temeljni kamen zanje je bil položen julija 2007, do 2012 bi moral biti projekt končan. Namesto tega so naši zaposleni ob vstopu v stari kirurški blok gledali skozi steklo nedograjene prostore. Vsako jutro, vsak dan so vedeli, da je za steklom nekaj, kar bi moralo biti že davno končano. Del napeljave je bil že urejen, prav tako so prostori blizu prostorov za intezivno nego, urgentnih sprejemov, aparatov za MR in CT. Razmišljanje v tej smeri je bilo samoumevno. Zahvalil bi se tehničnim službam, ki so praktično čez noč izrisale možnosti v obstoječih prostorih in zgodba se je res lahko hitro odvila.

DEMOKRACIJA: No, da načrtujete izredno hitro ureditev teh prostorov, je javnost izvedela, ko vas je 28. oktobra obiskal predsednik vlade Janez Janša. Z njim ste si takrat ogledali te nedograjene prostore v UKC Ljubljana. Po ogledu je Janša na družbenem omrežju Twitter zapisal, da »prek 1700 m² nedograjenih bolnišničnih kapacitet že več kot desetletje sameva. V manj kot desetih dneh lahko s hitro adaptacijo zagotovimo veliko število oskrbnih mest za bolnike s covidom tik poleg vse ostale potrebne infrastrukture. Izziv za naše gradbenike«. Ob tem je premier dodal še ključnik »#zmoremo?« Kako vam je to uspelo?

POKLUKAR: Ideja je zorela hkrati z rastjo števila sprejemov. Zaradi neslutenih razsežnosti razvoja epidemije COVID-19, ki očitno presega obstoječe bolnišnične zmogljivosti, se je vodstvo UKC Ljubljana namesto za selitev v športne objekte odločilo, da uporabi prostore nedokončanega objekta DTS. Ocenili smo, da je ta rešitev smiselna zaradi boljše dostopnosti vse bolnišnične in druge infrastrukture (zagotovitve kisika posteljam) ter možnosti boljše organizacije zaposlenih. V preteklem tednu smo vzpostavili 55 posteljnih enot, ki v izrednih razmerah zmorejo do 110 namestitev, v tednu, ki prihaja, pa bomo zagotovili še dodatnih 100 do 200 posteljnih enot.

Ko sem rekel, da nas nihče ni pripravil na izredne razmere, lahko danes rečem, da sem se k sreči deloma zmotil. Kaže se, da so nam naši starši, učitelji ali vzorniki nevede poklonili ali privzgojili znanja, spretnosti in moč za soočanje z nepričakovanim. To vidim med zdravniki in medicinskimi sestrami ter med našimi tehničnimi službami, nabavo in drugi sodelavci, ki skušajo loviti vse potrebe, s katerimi smo ob dnevnem razmahu okužb in hospitalizacij soočeni. K temu naj dodam veliko solidarnost, ki jo v Sloveniji očitno pokažemo, ko nam gre za nohte.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine